Spondilodeza v širšem pomenu besede pomeni zatrditev hrbtenice. To pomeni, da vretenca povežemo med seboj na način, da se kostno zarastejo, in sklepi na hrbtenici na teh segmentih potem niso več gibljivi.
Najpogosteje se zatrditev hrbtenice izvaja na enem segmentu, lahko pa tudi vzdolž celotne hrbtenice, kar je bolj pogosto pri deformacijah hrbtenice.
Poznamo več tipov spondilodeze oz. načinov kako zatrditi hrbtenico. Pri krajših spondilodezah je najpogostejši način 360 stopinjska spondilodeza, kjer od zadaj v zgornje in spodnje vretence uvedemo transpedikularne vijake, v sprednji del hrbtenice, namesto medvretenčne ploščice pa uvedemo kletko, podporno ploščico, ki drži vretenca v primernem položaju, dokler se kost ne zaceli. Običajno te posege kombiniramo z dekompresijo živčnih struktur, saj je običajno ob degeneraciji in nestabilnosti prisotna tudi stenoza spinalnega kanala.
V zadnjem obdobju so se uveljavili tudi sprednji in stranski pristopi na hrbtenico, pri čemer se do hrbtenice pristopa skozi retroperitonealni prostor, nato pa se v medvretenčni prostor uvede kletke z veliko površino, kar omogoča boljše korekcije krivin hrbtenice in boljše ter hitrejše zaraščanje kosti. Ti pristopi so primerni kadar stenoza spinalnega kanala ni preveč izražena in se lahko poslužujemo posredne dekompresije živčnih struktur.
Na vratni hrbtenici je prav tako možna sprednja ali zadajšnja spondilodeza. Zaradi atravmatskega pristopa in večje varnosti se pogosteje odločamo za sprednjo spondilodezo (angl. ACDF: anterior cervical discectomy and fusion).
Pri obsežnejših, večsegmentnih zatrditvah hrbtenice se pogosto odločamo za posterolateralno spondilodezo, kjer po uvajanju vijakov spodbudimo kostno zaraščanje hrbtenice v zadajšnjem delu, ob transverznih odrastkih.
Spondilodeze so na splošno večje operacije hrbtenice, zato je tudi okrevanje daljše. Običajno je stoja in hoja možna že na dan operacije ali dan za tem, celotna rehabilitacija s pozornostjo na gibanje in držo pa običajno traja eno leto. V tem času se vretenca zarastejo med sabo in nato je pacient brez večjih omejitev.