Rama
Bolečine v področju ramenskega sklepa vsaj enkrat v življenju prizadenejo približno 25% odstotkov prebivalstva.
V našem centru zdravja imamo na voljo dva ortopedska kirurga, dr. Borisa Poberaja in dr. Boštjana Gosnika, ki se posvečata zdravljenju težav z rameni in veljata za ena izmed največjih strokovnjakov na tem področju v Sloveniji.
Namen pregleda pri ortopedu, ki se ukvarja s patologijo rame je ugotoviti kakšne so težave, kako dolgo trajajo, kdaj se pojavljajo, od kod izvirajo, kaj jih izzove in pomiri. Zdravnik predlaga diagnostične preiskave, na podlagi katerih potem presodi kakšno zdravljenje je najprimernejše.
V primeru, da gre za težave, ki se lahko zdravijo z operacijo, se o tem temeljito pogovori s pacientom, v primeru da gre za težave, ki potrebujejo zdravljenje katerega od drugih strokovnjakov na področju skeletnih bolezni, pa predlaga obisk enega od njih.
Ramenski sklep je najbolj gibljiv kroglični sklep v človeškem telesu in predstavlja sestavo večih sklepov. Vključuje sklepe med prsnico in ključnico (sternoklavikularni sklep), lopatico in ključnico (akromioklavikularni sklep), lopatico in prsnim košem (skapulotorakalni sklep), ter sklep med nadlaktnico in lopatico (glenohumeralni sklep), ki ga v ožjem smislu obravnavamo kot ramo. Sklep med lopatico in nadlaktnico sestavljata relativno majhna in plitva sklepna ponvica na lopatici ter sklepna glavica na nadlaktnici. Površine sklepa so obložene s hrustancem, ki zagotavlja gladko in neboleče gibanje v sklepu. Poleg hrustanca sklep tvorijo tudi ramenske vezi in mišice, ki zagotavljajo stabilnost sklepa ter omogočajo pravilno gibanje. Mišice, odgovorne za gibanje v ramenskem sklepu, vključujejo deltoidno mišico, mišice rotatorne manšete (supraspinatus, infraspinatus, subscapularis in teres minor), pa tudi nekatere hrbtne in prsne mišice.
Na ramenskem predelu prepoznavamo dva glavna gibljiva segmenta: stik med lopatico in prsnim košem (skapulotorakalni sklep) ter sklep med nadlaktnico in lopatico (glenohumeralni sklep). Pri gibanju, na primer dvigovanju roke, večji del giba poteka v glenohumeralnem sklepu (do nekje vodoravnega položaja), medtem ko preostanek giba do popolnega dviga prevzame predvsem skapulotorakalni sklep. Pri tem igrajo ključno vlogo mišice rotatorne manšete, ki centralizirajo glavico nadlaktnice v središču sklepa. Pomembne so tudi posamezne mišice vratu in trupa, ki stabilizirajo premike lopatice ob prsnem košu.
Ko omenjamo ramenski sklep v ožjem smislu, se osredotočamo predvsem na sklep med nadlahtnico in lopatico (glenohumeralni sklep), ki je sam po sebi precej nestabilen, saj so stične površine relativno majhne. Zaradi tega so še posebej pomembni stabilizatorji sklepa, vključno s ramenskim labrumom (vezivno-hrustančnim podaljškom sklepne površine), ligamenti ter tetivami rotatorne manšete. Za razliko od kolčnega sklepa ramenski sklep ni primarno obremenjen s težo telesa, kar pomeni, da se artroza oziroma obraba sklepa manj pogosto pojavlja kot pri nosilnih sklepih.
ORTOPEDIJA