Spondiloliza predstavlja prekinitev pars interartikularisa, torej mostička, ki povezuje sprednji in zadajšnji del vretenca. V populaciji je spondiloliza prisotna pri približno 6 odstotkih odraslih ljudi. Lahko gre za razvojno motnjo (displastična spondiloliza), lahko pa za zlom pars interartikularisa kot posledico akutne ali kronične preobremenitve (istmična spondiloliza). Ob spondilolizi se lahko pojavi tudi spondilolisteza, torej pomik vretenca naprej proti trebuhu. Akutna istmična spondiloliza navadno nastane v najstniških letih in lahko povzroči bolečino v križu, ki se jo sprva zdravi konzervativno. V primeru odpovedi konzervativnega zdravljenja je možno fiksirati pars interartikularis z operativnim posegom. Večina pacientov, ki ima težave s spondilolizo in potencialno sočasno prisotno spodilolistezo je starejših od najstniških let. Pri teh gre predvsem za mehanične bolečine v križu, občasno pa tudi za lumboischialgijo, saj pomik vretenca naprej lahko povzroča foraminalno stenozo, kar vklešči spinalni živec.
Zdravljenje spondilolize je sprva vedno konzervativno in sestoji predvsem iz fizioterapije in vadbe za stabilizacijo trupa pod nadzorom kineziologa.
Ob odpovedi konzervativnega zdravljenja se lahko poslužujemo fasetnih blokad, kirurško zdravljenje pa sestoji iz fiksacije prizadetega segmenta, repozicije vretenca in restavracije lordoze ledvene hrtbenice. Displastične spondilolize so kirurško zahtevnejše, saj je pogosto potrebno fiksirati večji del hrbtenice in popraviti naklon križnice.
