Plastična in estetska kirurgija
Nekirurško pomlajevanje obraza LagunaMed

Nekirurško pomlajevanje obraza

Nekirurško pomlajevanje obraza z botoksom je v zadnjih letih postal najbolj pogost nekirurški estetski poseg. Botulinum toksin, splošno znan kot botoks, je prečiščena in razredčena oblika naravnega nevrotoksina, ki ga proizvaja bakterija Clostridium botulinum. Botoks deluje tako, da začasno ohromi ciljne obrazne mišice, kar pomaga zmanjšati videz gub in drobnih linij ter zagotavlja bolj mladosten in osvežen videz.

Botoks uporabljamo za zmanjšanje dinamičnih gub, ki nastanejo zaradi ponavljajočega se mišičnega krčenja skozi čas. Najpogosteje se uporablja za glajenje navpičnih gub med obrvmi, ki so vidne ob največji namrščenosti (glabelarne gube), lateralnih periorbitalnih gub, ki so vidne ob največjem nasmehu, t.i. smejalne gubice okrog oči (vranje nožice) ter vodoravnih čelnih gub.

Z injiciranjem botoksa v mišice, ki povzročajo nastanek omenjenih gub, se le-te začasno sprostijo in zmanjšajo videz teh gub. Redna uporaba botoksa lahko sčasoma oslabi ciljne mišice in prepreči nastanek novih gub.

Pomembno je vedeti, da so učinki botulinskega toksina začasni in običajno trajajo 4 do 6  mesecev po posegu, za ohranitev želenih rezultatov pa so običajno potrebni redni vzdrževalni posegi.

Poseg traja 15-30 minut ter se po posegu ob določenih kratkotrajnih omejitvah (npr. izogibanje športnim aktivnostim nekaj ur po posegu) lahko vrne k vsakdanjim aktivnostim. Učinek posega se običajno pokaže v roku 7 dni, največji učinek pa je viden mesec dni po posegu

Čeprav poseg injiciranja botoksa velja za varnega, če ga daje usposobljen zdravstveni delavec, je treba upoštevati nekatere možne stranske učinke. Pred posegom se je potrebno pogovoriti ter oceniti ali so prisotna zdravstvena stanja oz. pridruženi dejavniki, zaradi česar se uporaba botoksa odsvetuje. Botoks odsvetujemo bolnikom z motnjami živčno-mišičnega prenosa, pri preobčutljivosti na učinkovino ali katero koli pomožno snov ter bolnikom z vnetjem kože na mestu injiciranja. Uporabo odsvetujemo tudi nosečnicam, doječim mamam ali osebam, ki prejemajo zdravila proti strjevanju krvi ali aminoglikozidne antibiotike.

Po posegu se lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno kratkotrajne narave. Med neželene učinke spada bolečina in rdečina na mestu injiciranja, glavobol, utrujenost, oteklina in/ali podplutba, alergična reakcija, srbenje, okužba kože, krvavitev in/ali modrice, redkeje pa pride do povešenosti (ptoze) veke ter do težav z očmi (suhe oči, dvojni ali zamegljen vid).

ZDRAVNIKI, ki pokrivajo ambulatno PLASTIčNA IN ESTETSKA KIRURGIJA

Andrej Lapoša, dr.med.

Specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije