Opekline

Opekline predstavljajo širok spekter poškodb, ki lahko predstavljajo zgolj manjši predel rdečine ali pa obsežno poškodbo, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje ter pusti trajne posledice.

Opeklinsko poškodbo glede na globino delimo na epidermalno, povrhnjo dermalno, globoko dermalno in subdermalno, vendar se globina opekline v prvih dneh zaradi mehanizma poškodbe ali splošnega stanja pacienta lahko spremeni, zato je dokončna ocena globine opekline mogoča po 48-72 urah, v določenih primerih tudi kasneje.
Za epidermalne opekline je značilna rdečina, hitrejši kapilarni povratek ter ohranjena senzorika, medtem ko je bolečina blaga. Pri epidermalnih opeklinah ne pride do nastanka mehurjev. Pri opeklinah, ki zajemajo dermalno plast kože razlikujemo povrhnje in globoke dermalne opekline. Pri obeh nastanejo mehurji, je pa pri povrhnjih dermalnih opeklinah značilna bolečina na dotik ter hitrejši kapilarni povratek. Zaradi poškodbe živčnih končičev so globoke dermalne opekline slabše občutljive in manj boleče, zaradi sočasne poškodbe žil, pa je tudi upočasnjen/manj opazen krvni povratek. Subdermalne opekline imajo izgled usnja, koža je skrčena rjavkastobele barve ter je na otip neobčutljiva, prav tako je neboleča.

Zdravljenje večje opeklinske poškodbe se začne že takoj po poškodbi, kjer lahko s pravilnim ukrepanjem omejimo oz. zmanjšamo poškodbo tkiv, obenem pa preprečujemo prizadetost ostalih organskih sistemov, katerih okvara pomembno ogrozi poškodovanca.

Prvi ukrep pri oskrbi opekline je prekinitev termične poškodbe, kar vključuje prekinitev gorenja, odstranitev neadherentnih oblačil, vztrajno izpiranje v primeru kemičnih opeklin, odstranitev trdnih kemičnih delcev ter hlajenje. V primeru kemičnih opeklin se svetuje podaljšano izpiranje s tekočo vodo, uporaba nevtralizacijskih sredstev pa se odsvetuje zaradi dodatne poškodbe ob dodatnih eksotermnih reakcijah. Izjema pravilu predstavljajo opekline v industrijskih obratih, kjer je znana učinkovina ter že pripravljeno sredstvo.

Bistveno za zmanjšanje poškodbe je hlajenje opeklin, ki se priporoča pri manjših do zmernih opeklinah. Po smernicah Evropske opeklinske zveze se svetuje hlajenje 20 minut z mlačno vodo. Pri obsežnih opeklinah ter pediatrični populaciji se hlajenje odsvetuje zaradi nevarnosti podhladitve. Hlajenje z nameščanjem opeklinskih gelov se naj izvaja zgolj, ko hlajenje z vodo ni dostopno.
Po hlajenju ali izpiranju ran je potrebna zaščita. Na terenu se pogosto uporabljajo obloge s hidrogelom, ki zagotavljajo zmanjšanje bolečin ter zaščito rane, ne smejo pa nadomestiti hlajenja opekline s tekočo vodo. Neposredno na rano se lahko namesti sterilna preveza, v števnih centrih pa se za primarno oskrbo uporablja prozorna folija ter nato sekundarna obloga. V nobenem primeru naj se na rano ne namešča mazil ali krem, prav tako naj se ne predira opeklinskih mehurjev ali izvaja prekomerno hlajenje (npr. z ledom).

Pristop k zdravljenju opeklin je odvisen od mnogih dejavnikov, ki v osnovi vključujejo površino ter globino opekline, dodatno pa še druge, ki pomembno vplivajo na težavnost poškodbe (prisotnost inhalacijske opekline, opekline funkcionalnih mest, otroci in starostniki, pridružena obolenja in poškodbe, itd.). Veliko večino opeklinskih poškodb je mogoče zaradi velikosti ter površine obravnavati ambulantno na primarnem nivoju, v ostalih primerih pa se priporoča napotitev bodisi na sekundarni ali terciarni nivo. V kolikor se oceni, da je opeklina epidermalna ali povrhnja dermalna se odredi konzervativna terapija, ki se prilagodi glede na mesto ter obseg opekline.

Temelj konzervativne terapije je v preteklosti predstavljalo zdravljenje s srebrovim sulfadiazinom, ki pa se v novejšem času postopno nadomešča sodobnimi oblogami s srebrom. Slednje so se zaradi potrebe po manjšem številu prevez ter posledično manj bolečin za poškodovanca izkazale za bolj primerne. Kljub prednostim sodobnih oblog za rane, ostaja srebrov sulfadiazin nepogrešljiv za zdravljenje povrhnjih opeklin genitalnega in perianalnega predela (potrebna vsakodnevna nega), opeklin stopal in rok (kjer je poudarek na čim prejšnji mobilizaciji) ter v primeru zdravljenja opeklin z znaki vnetja. Opekline obraza se konzervativno zdravijo z odprto metodo z nameščanjem hidrogela.

Obravnava opekline