Brazgotine

Brazgotine nastanejo pa kakršnikoli (travmatski, operativni) prekinitvi kožnega pokrova, lahko pa nastanejo tudi po dermatoloških obolenjih, kjer pride do ponavljajočih vnetij. Brazgotinjenje je normalni fiziološki odziv, ki pa v določenih primerih lahko vodi to patološkega razraščanja brazgotinskega tkiva. V osnovi v teh primerih ločimo hipertrofične brazgotine ter keloidne brazgotine. Za hipertrofične brazgotine je značilen vzporedno usmerjen kolagen tipa III, za keloidne pa neorganiziran skupek kolagena tip I in III. Hipertrofične brazgotine so pogostejše od keloidnih (nastanejo v 5-15%) in nastanejo praviloma na predilekcijskih mestih (prsnica, ključnica, itd.). Keloidne brazgotine se lahko pojavijo tudi leta kasneje po zacelitvi in so bolj odporne na zdravljenje
Hipertrofične brazgotine so brazgotine, ki so dvignjene nad nivo kože, vendar se ne razraščajo preko robov brazgotine. Za keloidne brazgotine je značilno preraščanje preko robov izhodiščne brazgotine in po rasti spominjajo na tumor. Med tipičnimi mesti za nastanek so ušesa.
Preventiva ter hipertrofičnih brazgotin praviloma vključuje razbremenjevanje šivne linije z obliži, masaža z nevtralno mastno kremo ter aplikacijo silikonskih obližev. V kolikor je brazgotina izrazita se lahko intralezijsko injicirajo vodotopni kortikosteroidi, katerih aplikacija se ponavlja v ustreznem intervalu.
Zaradi pogostnosti ponovitev je zdravljenje keloidnih brazgotin zelo zahtevno in multimodalno. Ob preventivi za nastanek hipertrofičnih brazgotin in intralezijski aplikaciji kortikosteroidov se eventuelno izvaja reekscizija brazgotine ter takojšnja aplikacija kortikosteroidov, vendar so ponovitve pogoste. Med skrajne ukrepe pri zdravljenju keloidnih brazgotin uvrščamo ekscizijo ter radioterapijo prizadetega predela.

Brazgotina