Utesnitvene nevropatije
Utesnitvene nevropatije ali sindromi kompresijske nevropatije so stanja, pri katerih pride do utesnitve in pritiska na živce v telesu. Posledica pritiska na živec so mravljinčenje, odrevenelost dela telesa, ki ga ta živec oskrbuje, bolečina, pareza (oslabela moč) mišic, atrofija mišic in s tem izguba funkcije prizadetega dela telesa.
Najpogostejši primer utesnitvene nevropatije je karpalni sindrom (ali sindrom karpalnega kanala). Vzroki za to so številni, skupno vsem pa je, da se karpalni kanal oža, kar povzroči postopno vse večjo utesnitev medianega živca. Težave so sprva blage, kasneje pa postajajo vse hujše. V začetku se pojavlja mravljinčenje v poteku 1. do 3. prsta in polovi 4. prsta. Tipično je, da ima bolnik težave v nočnem času, ko ga mravljinčenje prebuja, mora posledično otresati s prsti, da težave prej popustijo. Kasneje se težave stopnjujejo, mravljinčenje se pojavlja tudi preko dneva. Pogosto se temu pridruži še bolečina, zmanjšana moč mišic prstov, atrofija mišic na palčevi strani. Funkcija roke se postopno slabša. Zdravljenje je v začetni fazi v obliki počitka, fizioterapevtskih obravnav, blokad, nočnih opornic, pri napredovanju težav pa je večinoma potreben operativni poseg, ko karpalni kanal razširimo in živec sprostimo.
Poleg karpalnega sindroma obstajajo tudi druga stanja, kot so sindrom stiskanja ulnarnega živca (ali sindrom kubitalnega kanala v komolcu), ter sindrom Guyonovega kanala (na prehodu čez zapestje) in druge podobne nevropatije. Tudi te nevropatije se v začetni fazi zdravijo v obliki počitka, fizioterapije, blokad, opornic, pri napredovalih stanjih pa je vsekakor svetovan operativni poseg. Pomembno je, da stanja prepoznamo in zgodaj ukrepamo, kar v večini primerov pripelje do popolne ozdravitve brez posledic. Napredovala stanja pa pogostokrat kljub operativnemu posegu puščajo trajne posledice in okvare.