Bazalnocelični karcinom je počasi rastoči, lokalno invazivni maligni epidermalni kožni tumor, ki običajno izhaja iz izvornih celic matičnih celic keratinocitov v lasnih mešičkih, lojnicah ali interfolikularnih bazalne celice. Predstavlja najpogostejšo maligno neoplazmo pri belcih v zahodnem svetu. V 85 % se pojavi po 40. letu starosti, od tega se v 80 % pojavi na soncu izpostavljenih delih obraza, glave in vratu, rok in hrbtišča dlani. Prepoznava bazalnoceličnega karcinoma se izvaja predvsem s kliničnim pregledom in dermatoskopijo, dokončna diagnoza pa je potrjena s histološkim pregledom tkiva. Bazalnocelični karcinom je kožni rak, ki je lokalno invaziven, zaseva pa izjemno redko.
Poznamo več podtipov oz. oblik bazalnoceličnega karcinoma, od katerega je najpogostejša oblika nodularna, nato po pogostnosti sledi površinsko rastoči, mikronodularni, infiltrativni, pigmentirani ter najredkeje morfeaformni. Nodularni bazalnocelični karcinom se kaže kot papula ali nodus rožnate, rdeče ali biserne barve s teleangiektazijami na površini.
Bazalnocelične karcinome primarno zdravimo kirurško s popolno odstranitvijo spremembe z ustreznim varnostnim robom, ki je odvisen od podtipa spremembe, lokacije ter velikosti tumorja. Določeni podtipi (mikronodularni, infiltrativni in morfeaformni podtipi) predstavljajo večje tveganje za recidiv, zato je potreben širši varnostni rob ter ustrezno spremljanje, saj pride do ponovitve bolezni pri 2/3 v prvih treh letih po odstranitvi. V primeru kontraindikacij za kirurški poseg (pridružena obolenja, nezmožnost zanesljive kirurške odstranitve, itd.) pridejo v poštev nekirurške metode zdravljenja, kot je obsevanje, krioterapija, lokalni kemoterapevtiki.