Ploščatocelični karcinom kože je drugi najpogostejši nemelanomski kožni rak in predstavlja cca. 20% kožnih rakov. Izhaja iz maligne proliferacije epidermalnih keratinocitov ter ga v osnovi delimo na invazivno tumerjo ter in situ obliko bolezni (Mb Bowen). Podobno kot bazalnocelični karcinom se pojavlja na soncu izpostavljenih mestih, vendar se od bazalnoceličnega karcinoma razlikuje po možnosti ponovitve ter napredovanju bolezni z lokalnimi ali oddaljenimi zasevki. Med pomembnejša tveganja za nastanek ploščatoceličnega karcinoma uvrščamo tip kože (Fitzpatrick tip I ali II), izpostavitev soncu, karcinogenom, obsevanju, virusnim okužbam ter prejemanje imunosupresije.
Izgled ploščatoceličnega karcinoma je odvisen od stopnje oz. invazivnosti, zato se sprva sprememba kaže v obliki manjše rdečkaste papule ali plaka, včasih z luščečo ali hiperkeratotično površino. Nadalje lahko sprememba postane čvrsta na otip, nastane rana, ki je pokrita s krvavo krasto. Prepoznava ploščatoceličnega karcinoma se izvaja predvsem s kliničnim pregledom in dermatoskopijo, dokončna diagnoza pa je potrjena s histološkim pregledom tkiva.
Temelj zdravljenja ploščatoceličnega karcinoma je kirurška odstranitev z ustreznim varnostnim robom. Ob zdravljenju je nujno tudi opredeliti lokoregionalne bezgavke ter v primeru visokorizičnih ploščatoceličnih karcinomov tudi predoperativno opraviti ustrezne diagnostične preiskave (UZ pregled bezgavk, MRI itd.). V kolikor gre za lokalno napredovali ploščatocelični karcinom je potrebna nadaljnja obravnava na multidisciplinarnem konziliju za kožne rake.