Spondilodiscitis ali gnojno vnetje hrbtenice lahko povzroči nestabilnost hrbtenice ali utesnitev živčnih struktur, zaradi katere je potrebna operacija. Operacija je potrebna tudi kadar z antibiotično terapijo ne uspemo doseči ustreznega odziva organizma na zdravljenje in septično stanje pacienta vztraja, ne glede na pravilno antibiotično zdravljenje.
Pri spondilodiscitisu, pri katerem povzročitelj infekcije ni znan, opravimo biopsijo diska, pri čemer z debelo iglo v disk vstopimo ali preko paravertebralne poti ali pa skozi pedikel spodnjega priležnega vretenca in odvzamemo tkivo za mikrobiološko in histološko preiskavo.
Kadar je potrebna večja operacija s stabilizacijo hrbtenice in dekompresijo živčnih struktur, poseg načrtujemo glede na prizadetost diska, kosti in mesto okužbe. Na prsni hrbtenici večinoma sprednjega dela hrbtenice ne potrebujemo rekonstruirati, saj vijaki in palice v skodelovanju s prsnim košem zagotavljajo zadostno stabilnost hrbtenice tudi po posegu. Na ledveni in vratni hrbtenici, kjer je gibljivost mnogo večja, pa je ob odstranitvi vnetno sprememnjenega tkiva navadno potrebno rekonstruirati tudi sprednji steber hrbtenice. V ta namen lahko uporabimo pacientovo avtologno kost iz hrbtenice ali medenice (trikortikalni graft), titanijeve mrežaste kletke, na vratni hrbtenici pa ob sprednjem pristopu tudi plošče z vijaki.
Po takšnem posegu pacient še vedno potrebuje antibiotično zdravljenje, ki navadno traja tri mesece, kar pa največkrat zagotovi polno ozdravitev. Nevrološko stanje se pri tovrstnih pacientih relativno dobro popravlja, tako da se večinoma, sicer ob dolgotrajnem procesu, uspejo precej dobro rehabilitirati in se povrnejo nazaj v normalno življenje.
