Zamrznjena rama nastane zaradi kombinacije vnetja in poznejšega brazgotinjenja (fibroze) sklepne kapsule. Na začetku pride do vnetnega odziva, ki povzroča bolečino in postopno zmanjševanje gibljivosti. Nato se kapsula začne zadebeljevati in krčiti, predvsem v predelu, kjer potekajo pomembne stabilizacijske strukture rame. Zaradi povečane tvorbe kolagena in delovanja vnetnih dejavnikov se kapsula skrči in izgubi elastičnost, hkrati pa se zmanjša tudi njen volumen. Posledično se sklepni prostor zmanjša, kar mehansko omeji gibanje v vseh smereh.
Zamrznjena rama se najpogosteje pojavi pri ljudeh med 40. in 60. letom starosti, nekoliko pogosteje pri ženskah. Večje tveganje imajo tudi osebe s sladkorno boleznijo ali boleznimi ščitnice ter posamezniki, ki so utrpeli poškodbo rame ali je bila njihova rama dalj časa imobilizirana.
Poznamo primarni (idiopatski) in sekundarni adhezivni kapsulitis. Primarni nastane brez jasnega vzroka, pogosto pri ljudeh s pridruženimi boleznimi, pri čemer gre verjetno za sistemski vpliv na tkiva. Sekundarni nastane kot posledica drugega dogodka, najpogosteje po poškodbi, operaciji ali daljši imobilizaciji rame. V teh primerih se rama zaradi neuporabe zakrči in postopoma izgubi gibljivost.
V ozadju poteka kombinacija vnetja in poznejšega brazgotinjenja, pri čemer se kapsula zadebeli in skrči. To vodi do značilne omejitve aktivne in pasivne gibljivosti, kar pomeni, da rame ne more premakniti niti pacient sam niti terapevt.
Faze zamrznjene rame
Bolezen poteka v treh fazah:
»Zamrzovalna faza« (2–9 mesecev): bolečina postopoma narašča, predvsem ponoči, gibljivost pa se začne zmanjševati.
»Zamrznjena faza« (4–12 mesecev): bolečina se nekoliko zmanjša, vendar je gibljivost močno omejena v vseh smereh, zlasti pri zunanji rotaciji.
»Odmrzovalna faza« (več mesecev): gibljivost se postopoma izboljšuje, simptomi pa se zmanjšujejo.
Celoten potek lahko traja od enega do treh let, v nekaterih primerih tudi dlje.
Zdravljenje zamrznjene rame
Zdravljenje je predvsem konzervativno, pri čemer ima ključno vlogo fizioterapija. Cilj je postopno izboljševanje gibljivosti brez pretiranega izzivanja bolečine. Uporabljajo se mobilizacija sklepa, raztezne vaje in postopno povečevanje obsega gibanja.
Pomembno mesto imajo tudi tehnike PNF, ki pomagajo izboljšati živčno-mišični nadzor in postopoma povečujejo gibljivost. Poleg tega vključujemo vaje za stabilizacijo lopatice in izboljšanje funkcije celotnega ramenskega obroča.
Med podpornimi metodami uporabljamo manualno terapijo za sproščanje sklepne kapsule in mehkih tkiv ter fizikalne metode, kot so laserska terapija, terapija TECAR in elektroterapija, ki pomagajo zmanjševati bolečino. V določenih primerih lahko kot dopolnilo k zmanjševanju bolečine pomaga tudi terapija z udarnimi valovi (ESWT).
V centru zdravja in lepote LagunaMed terapijo prilagodimo posamezniku in fazi bolezni. Kombinacija ustrezno odmerjenih vaj, manualne terapije in sodobnih instrumentalnih metod omogoča postopno obnavljanje gibljivosti in funkcije rame.
Viri
Tedla, J. S., & Sangadala, D. R. (2019). Proprioceptive neuromuscular facilitation techniques in adhesive capsulitis: A systematic review and meta-analysis. Journal of Musculoskeletal & Neuronal Interactions, 19(4), 482.
Chen, C. Y., Hu, C. C., Weng, P. W., Huang, Y. M., Chiang, C. J., Chen, C. H., … Cheng, C. K. (2014). Extracorporeal shockwave therapy improves short-term functional outcomes of shoulder adhesive capsulitis. Journal of Shoulder and Elbow Surgery, 23(12), 1843–1851.
Li, D., St Angelo, J. M., & Taqi, M. (2025). Adhesive capsulitis (frozen shoulder). In StatPearls [Internet]. StatPearls Publishing.
