Rama

Bolečine v področju ramenskega sklepa vsaj enkrat v življenju prizadenejo približno četrtino prebivalstva. Težave se lahko pojavijo zaradi preobremenitev, poškodb, ponavljajočih se gibov, zmanjšane gibljivosti ali sprememb v delovanju mišic in tetiv ramenskega obroča.

V našem centru zdravja se fizioterapevti posvečajo obravnavi različnih težav z ramo in ramenskim obročem. S fizioterapevtsko obravnavo želimo zmanjšati bolečino, izboljšati gibljivost in mišično moč ter pacientu omogočiti čim hitrejšo in varno vrnitev k vsakodnevnim, delovnim in športnim aktivnostim.

Namen fizioterapevtskega pregleda je ugotoviti, kakšne so težave, kako dolgo trajajo, pri katerih gibih in aktivnostih se pojavljajo ter kaj jih izzove ali pomiri. Fizioterapevt oceni gibljivost ramenskega sklepa, položaj in gibanje lopatice, mišično moč ter funkcijo mišic rotatorne manšete in drugih mišic ramenskega obroča. Po potrebi oceni tudi gibljivost vratne in prsne hrbtenice ter funkcijo celotne zgornje okončine.

Na podlagi ugotovitev pripravi individualno prilagojen program fizioterapije, ki lahko vključuje manualne tehnike, vaje za izboljšanje gibljivosti, mišične moči in nadzora gibanja ter postopno povečevanje obremenitev. Glede na vrsto težave lahko zdravljenje dopolnimo tudi z drugimi fizioterapevtskimi metodami. Če pri pregledu ugotovimo, da težave zahtevajo dodatno diagnostiko ali obravnavo drugega strokovnjaka, pacientu svetujemo ustrezno nadaljnjo obravnavo.

Ramenski sklep je najbolj gibljiv kroglični sklep v človeškem telesu in predstavlja funkcionalno povezavo več sklepov. Vključuje sklep med prsnico in ključnico (sternoklavikularni sklep), sklep med lopatico in ključnico (akromioklavikularni sklep), funkcionalni stik med lopatico in prsnim košem (skapulotorakalni stik) ter sklep med nadlahtnico in lopatico (glenohumeralni sklep), ki ga v ožjem smislu obravnavamo kot ramo.

Sklep med lopatico in nadlahtnico sestavljata relativno majhna in plitva sklepna ponvica na lopatici ter precej večja sklepna glavica nadlahtnice. Površine sklepa so obložene s hrustancem, ki omogoča gladko gibanje v sklepu. Pomembno vlogo pri stabilnosti in pravilnem gibanju rame imajo tudi vezi ter mišice in tetive ramenskega obroča. Med najpomembnejše sodijo deltoidna mišica in mišice rotatorne manšete (supraspinatus, infraspinatus, subscapularis in teres minor), pri gibanju rame pa sodelujejo tudi številne mišice hrbta in prsnega koša.

Na ramenskem predelu sta za gibanje posebej pomembna glenohumeralni sklep ter stik med lopatico in prsnim košem. Pri dvigovanju roke se gibanje nadlahtnice in lopatice medsebojno usklajuje, kar omogoča velik obseg gibljivosti rame. Pri tem imajo pomembno vlogo mišice rotatorne manšete, ki med gibanjem pomagajo ohranjati glavico nadlahtnice v ustreznem položaju glede na sklepno ponvico. Pomembne so tudi mišice, ki nadzorujejo položaj in gibanje lopatice ob prsnem košu.

Ko omenjamo ramenski sklep v ožjem smislu, se osredotočamo predvsem na sklep med nadlahtnico in lopatico (glenohumeralni sklep). Zaradi relativno majhne sklepne ponvice v primerjavi z velikostjo glavice nadlahtnice ima sklep zelo veliko gibljivost, njegova stabilnost pa je v veliki meri odvisna od okoliških struktur. Pomembni stabilizatorji so ramenski labrum, sklepna ovojnica, ligamenti ter mišice in tetive rotatorne manšete.

Prav zaradi velike gibljivosti in kompleksnega sodelovanja številnih struktur se lahko težave z ramo pojavijo iz različnih razlogov. Kažejo se lahko kot bolečina pri dvigovanju ali obračanju roke, nočna bolečina, zmanjšana gibljivost, občutek šibkosti ali težave pri vsakodnevnih in športnih aktivnostih. Pri fizioterapevtski obravnavi zato ne obravnavamo zgolj mesta bolečine, temveč ocenjujemo delovanje celotnega ramenskega obroča in dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek ali vztrajanje težav.