Patelar¬na tendinopatija, pogosto imenovana tudi skakalno koleno, je pogost vzrok bolečine v sprednjem delu kolena, zlasti pri športnikih, ki so izpostavljeni ponavljajočim se skokom, teku in hitrim spremembam smeri. Gre za preobremenitveno okvaro patelarne tetive, ki povezuje pogačico s golenico in ima ključno vlogo pri iztegu kolena.
Čeprav se pogosto uporablja izraz “vnetje tetive”, danes vemo, da v večini primerov ne gre za klasično vnetje, ampak za degenerativne spremembe v strukturi tetive. Te nastanejo zaradi ponavljajočih se mikroobremenitev, pri katerih se tetiva ne uspe dovolj hitro regenerirati. Sčasoma pride do oslabitve kolagenskih vlaken, zmanjšane mehanske odpornosti in povečane občutljivosti na obremenitev.
Težava se najpogosteje razvije pri športih, kot so odbojka, košarka, atletika in nogomet, kjer je veliko eksplozivnih gibov. Najbolj obremenjen del tetive je običajno njen zgornji del, tik pod spodnjim robom pogačice, kjer se tudi najpogosteje pojavi bolečina.
K nastanku pogosto prispeva kombinacija dejavnikov. Med najpomembnejšimi so prevelik obseg ali intenzivnost treninga, premalo regeneracije, trda podlaga ter slabša priprava tkiv na obremenitev. Pomembno vlogo imajo tudi omejena gibljivost mišic, predvsem kvadricepsa in zadnje stegenske skupine, mišična neravnovesja ter slabša kontrola gibanja kolena in kolka. V določenih primerih dodatno tveganje predstavljajo tudi anatomske posebnosti, kot so položaj pogačice ali poravnava spodnje okončine.
Najbolj značilen simptom je lokalizirana bolečina na spodnjem delu pogačice, ki se sprva pojavlja le med ali po športni aktivnosti. V začetnih fazah bolečina pogosto izgine po ogrevanju, vendar se kasneje lahko vrača po obremenitvi. Z napredovanjem težav se lahko pojavi že na začetku aktivnosti, med njo ali celo v mirovanju. Pogosto se poslabša pri počepih, skokih, teku po stopnicah ali daljšem sedenju z upognjenim kolenom. Ob pritisku na prizadeto področje je tetiva običajno jasno boleča.
Zdravljenje je v veliki večini primerov konzervativno. Ključno vlogo ima vadbena terapija, saj samo počitek ne odpravi vzroka težav. Cilj rehabilitacije je postopno povečati toleranco tetive na obremenitev, izboljšati mišično moč in optimizirati gibalne vzorce.
V začetni fazi je pomembno umiriti bolečino in zmanjšati preobremenitev, kar dosežemo z ustrezno prilagoditvijo aktivnosti. To ne pomeni popolnega mirovanja, ampak zmanjšanje ali začasno izogibanje gibom, ki povzročajo bolečino, predvsem skokom in eksplozivnim obremenitvam. Hkrati začnemo z vajami nizke intenzivnosti, kot so izometrične kontrakcije, ki lahko pomagajo pri zmanjšanju bolečine.
Ko se simptomi umirijo, sledi postopno uvajanje bolj zahtevnih vaj. Posebej pomembne so ekscentrične vaje (npr. počepi na klančini), pri katerih se mišica podaljšuje pod obremenitvijo, saj dokazano izboljšujejo strukturo in funkcijo tetive. Poleg tega se uporabljajo tudi vaje z velikimi bremeni in počasnim izvajanjem (t. i. heavy slow resistance), ki dodatno prispevajo k preoblikovanju tetive in povečanju njene zmogljivosti. V kasnejših fazah rehabilitacije vključujemo še pliometrične in športno specifične vaje za varno vrnitev k aktivnosti.
Pomemben del celostne obravnave je tudi terapija z udarnimi valovi (ESWT – extracorporeal shockwave therapy), zlasti pri dolgotrajnih ali trdovratnih težavah. ESWT deluje tako, da mehansko stimulira proces celjenja v tetivi, izboljšuje prekrvavitev in vpliva na zmanjšanje bolečine. Uporablja se predvsem pri kroničnih oblikah tendinopatije, kjer želimo spodbuditi regeneracijo tkiva. Najboljše rezultate običajno dosežemo, kadar ESWT kombiniramo z ustrezno usmerjeno vadbeno terapijo, ne pa kot samostojno metodo.
Rehabilitacijo pogosto dopolnjujemo tudi z manualno terapijo, s katero zmanjšujemo napetost okoliških mišic, izboljšujemo gibljivost in razbremenimo prizadeto področje. Pomembno je tudi postopno prilagajanje športne obremenitve ter po potrebi korekcija tehnike gibanja, predvsem pri skokih in doskokih.
Potek okrevanja je lahko različen. Pri blažjih oblikah se simptomi lahko izboljšajo v nekaj tednih, medtem ko lahko pri kroničnih težavah rehabilitacija traja več mesecev. Ključno je postopno napredovanje in dosledno izvajanje vaj, saj prehitra vrnitev v polno obremenitev pogosto vodi v ponovitev težav.
V LagunaMed, centru zdravja in lepote, obravnavo vedno prilagodimo posamezniku. S kombinacijo natančne fizioterapevtske ocene, individualno vodene vadbene terapije in sodobnih pristopov, kot je ESWT, pomagamo zmanjšati bolečino, izboljšati funkcijo kolena ter omogočiti varno vrnitev k vsakodnevnim in športnim aktivnostim.
Viri:
Mabrouk, A., Lee, C. Y., & Sherman, A. (2026). Patellar Tendinopathy (Jumper’s Knee). StatPearls.
Theodorou, A., Komnos, G., & Hantes, M. (2023). Patellar tendinopathy: an overview of prevalence, risk factors, screening, diagnosis, treatment and prevention. Archives of orthopaedic and trauma surgery, 143(11), 6695-6705.
Rosen, A. B., Wellsandt, E., Nicola, M., & Tao, M. A. (2022). Clinical management of patellar tendinopathy. Journal of athletic training, 57(7), 621-631.
