Labrum kolka je hrustančna struktura, ki obdaja rob kolčne ponvice ter pomaga pri zagotavljanju stabilnosti sklepa, blaženju obremenitev in enakomerni porazdelitvi sil v kolku. Deluje kot nekakšno tesnilo, ki izboljša prileganje glavice stegnenice v ponvico. Ko pride do poškodbe ali raztrganine labruma, se lahko pojavijo bolečina, mehanski simptomi in občutek nestabilnosti v kolku.
Poškodba labruma lahko nastane zaradi enkratne poškodbe, na primer ob padcu, sunkovitem zasuku ali športni obremenitvi, zelo pogosto pa se razvija postopoma zaradi ponavljajočih se mikroobremenitev. Pogost vzrok je femoroacetabularni utesnitveni sindrom (FAI), pri katerem zaradi oblike kolka prihaja do ponavljajočega se draženja med glavico stegnenice in robom ponvice. K nastanku poškodbe lahko prispevajo tudi hipermobilnost, ohlapnost sklepne ovojnice, razvojne nepravilnosti kolka, kot je displazija, ter degenerativne spremembe. Poškodba labruma je pomembna tudi zato, ker lahko sčasoma prispeva k hitrejši obrabi kolka.
Najpogostejši simptom je bolečina v dimljah ali sprednjem delu kolka. Pri nekaterih posameznikih se bolečina širi v sprednji del stegna, zadnjico ali celo proti kolenu. Zelo značilni so tudi mehanski simptomi, kot so preskakovanje, pokanje, zatikanje, klikanje ali občutek, da kolk »popusti«. Težave se pogosto poslabšajo pri daljšem sedenju, hoji, teku, obračanju na eni nogi, globokem počepu ali športnih dejavnostih, ki vključujejo veliko rotacijskih gibov. Simptomi so pogosto dolgo neprepoznani, saj lahko posnemajo druge težave v kolku, dimljah ali križu.
Zdravljenje se običajno začne konzervativno. Ključno vlogo ima fizioterapija, usmerjena v zmanjšanje draženja sklepa, izboljšanje gibljivosti kolka ter predvsem boljši mišični nadzor medenice in kolka. Pomembno je okrepiti glutealne mišice, izboljšati stabilizacijo trupa in popraviti gibalne vzorce, ki dodatno obremenjujejo sprednji del kolka. Del terapije je tudi prilagoditev aktivnosti, saj je pogosto treba začasno omejiti gibe, ki povečujejo pritisk v sklepu, kot so globoki počepi in sunkoviti zasuki, ter dolgotrajno sedenje v upognjenem položaju. Manualna terapija je lahko koristna kot dopolnilo za izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine, vendar je aktivna rehabilitacija najpomembnejši del zdravljenja.
Če težave kljub ustrezni fizioterapiji vztrajajo, je pri nekaterih pacientih potrebna operacija, najpogosteje artroskopska oskrba labruma in po potrebi korekcija pridruženih strukturnih sprememb, kot je FAI. Pomembno je poudariti, da starost nad 40 let sama po sebi ni nujno ovira za artroskopsko zdravljenje, če obraba kolka še ni izrazito napredovala. Raziskave kažejo, da lahko tudi pacienti po 40. letu z operacijo in ustrezno pooperativno fizioterapijo dosežejo boljše rezultate kot zgolj s fizioterapijo, čeprav lahko pri določenih posameznikih dobro vodena konzervativna terapija operacijo odloži ali celo prepreči.
V takšnih primerih je rehabilitacija po operaciji ključnega pomena. Uspeh ni odvisen samo od posega, temveč tudi od postopne in strokovno vodene pooperativne fizioterapije, s katero ponovno vzpostavljamo gibljivost, mišično moč, stabilnost in funkcionalni nadzor kolka. Ustrezna rehabilitacija pomembno vpliva na končni izid, zmanjšanje bolečine ter varno vrnitev k vsakodnevnim in športnim aktivnostim.
V centru zdravja in lepote LagunaMed obravnavo vedno prilagodimo posamezniku. S kombinacijo natančne fizioterapevtske ocene, individualno vodene vadbene terapije in strokovno zasnovane rehabilitacije pomagamo zmanjšati bolečino, izboljšati funkcijo kolka ter pacientu omogočiti varnejšo vrnitev h gibanju in športnim dejavnostim.
Viri:
Groh, M. M., & Herrera, J. (2009). A comprehensive review of hip labral tears. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 2(2), 105–117.
Su, T., Chen, G. X., & Yang, L. (2019). Diagnosis and treatment of labral tear. Chinese Medical Journal, 132(2), 211–219.
Martin, S. D., Dean, M. C., Gillinov, S. M., Cherian, N. J., Eberlin, C. T., Kucharik, M. P., … Torabian, K. A. (2024). Hip arthroscopy versus physical therapy for the treatment of symptomatic acetabular labral tears in patients older than 40 years: 24-month results from a randomized controlled trial. The American Journal of Sports Medicine, 52(10), 2574–2585.
