Golferski komolec (medialni epikondilitis)

Medialni epikondilitis (golferski komolec)

Medialni epikondilitis, pogosto imenovan tudi golferski komolec, je pogost vzrok bolečine na notranji strani komolca. Podobno kot pri lateralnem epikondilitisu je tudi tukaj izraz nekoliko zavajajoč, saj ne gre primarno za vnetje, temveč za degenerativne spremembe tetiv. Zato danes govorimo predvsem o tendinopatiji skupnega narastišča upogibalk zapestja, ki bolje opisuje dejansko stanje v tkivu.

Težava nastane zaradi ponavljajočih se obremenitev, ki vključujejo upogibanje zapestja, stiskanje dlani in pronacijo podlakti. Najbolj obremenjene so tetive mišic, ki se pripenjajo na medialni epikondil nadlahtnice. Pri ponavljajočih se gibih, kot so meti, dvigovanje bremen, delo z orodjem ali športne aktivnosti, pride do mikropoškodb tetiv. Če se obremenitve ponavljajo brez ustreznega časa za regeneracijo, se začnejo razvijati degenerativne spremembe, kot so slabša organizacija kolagenskih vlaken, zmanjšana elastičnost in zmanjšana sposobnost obnove tkiva. Pogosto ne gre za izolirano težavo ene tetive, temveč za kombinacijo preobremenitve, mišične napetosti in zmanjšane tolerance tkiva za obremenitve.

Medialni epikondilitis se pojavlja nekoliko redkeje kot lateralna oblika, najpogosteje pa prizadene ljudi med 30. in 60. letom starosti. Pogost je pri posameznikih, ki izvajajo ponavljajoče se gibe zapestja in podlakti, kot so športniki, ki se ukvarjajo na primer z golfom, rokometom ali tenisom, pa tudi pri ljudeh, ki opravljajo ročna dela, kot so obrtniki, in tistih, ki veliko delajo z računalnikom. Večje tveganje imajo tudi osebe z neustrezno tehniko gibanja, slabšo mišično pripravljenostjo ali nenadnim povečanjem obremenitev.

Najznačilnejši simptom je bolečina na notranji strani komolca, ki se lahko širi navzdol po podlakti proti zapestju. Bolečina se pogosto razvija postopoma in se poslabša pri dejavnostih, kot so stiskanje roke, dvigovanje predmetov ali upogibanje zapestja. Pri nekaterih posameznikih je bolečina prisotna le ob večjih obremenitvah, pri drugih pa lahko vpliva tudi na osnovna vsakodnevna opravila. Pogosto sta prisotna tudi občutljivost na dotik na notranji strani komolca in občutek šibkosti prijema. V določenih primerih se lahko pojavi tudi rahlo mravljinčenje v prstih, kar je posledica bližine ulnarnega živca.

Zdravljenje je v večini primerov konzervativno. Ključno vlogo ima fizioterapija, saj samo počitek običajno ne odpravi vzroka težave. Vadbena terapija je usmerjena v postopno krepitev mišic podlakti, zlasti v ekscentrično obremenjevanje upogibalk zapestja, izboljšanje stabilnosti in koordinacije ter povečanje tolerance tetiv za obremenitve. Pomembna sta tudi postopno vračanje k aktivnostim in ustrezno prilagajanje obremenitev, saj prehitra vrnitev pogosto vodi do ponovitve težav.

Pomemben del rehabilitacije je tudi manualna terapija, s katero zmanjšujemo napetost v mišicah podlakti, izboljšujemo gibljivost in razbremenjujemo prizadeti predel. S tem omogočimo boljše pogoje za regeneracijo in učinkovitejše izvajanje vaj.

Kot podporni metodi se pogosto uporabljata tudi terapija TECAR in laserska terapija, ki prispevata k izboljšanju prekrvavitve, zmanjšanju bolečine ter pospeševanju regeneracijskih procesov. Obe metodi sta najučinkovitejši kot dopolnilo aktivni vadbeni terapiji.

Pri dolgotrajnih ali trdovratnih težavah imajo lahko pomembno vlogo tudi udarni valovi (ESWT). Ta metoda mehansko spodbuja proces obnove v prizadetem tkivu, izboljšuje lokalno prekrvavitev in prispeva k zmanjšanju bolečine. Terapija z udarnimi valovi je še posebej koristna pri kroničnih oblikah tendinopatije, pri katerih želimo spodbuditi regeneracijo tetive in izboljšati njeno odzivnost na obremenitve. Najboljše rezultate dosežemo, kadar jo kombiniramo z ustrezno vadbeno terapijo.

Celostna obravnava medialnega epikondilitisa temelji na individualnem pristopu. Ključno je razumeti vzrok težave, prilagoditi obremenitve ter postopoma izboljševati funkcijo roke. Cilj zdravljenja ni le zmanjšanje bolečine, temveč tudi izboljšanje moči, vzdržljivosti in nadzora gibanja, s čimer zmanjšamo tveganje za ponovitev težav.

V centru zdravja in lepote LagunaMed obravnavo vedno prilagodimo posamezniku. S kombinacijo individualno vodene vadbene terapije, manualnih tehnik ter sodobnih fizioterapevtskih pristopov, kot so terapija TECAR, laserska terapija in ESWT, pomagamo zmanjšati bolečino, izboljšati funkcijo komolca ter omogočiti dolgoročno odpravo težav.

Viri

Hoogvliet, P., Randsdorp, M. S., Dingemanse, R., Koes, B. W., & Huisstede, B. M. (2013). Does effectiveness of exercise therapy and mobilisation techniques offer guidance for the treatment of lateral and medial epicondylitis? A systematic review. British Journal of Sports Medicine, 47(17), 1112–1119.

Amin, N. H., Kumar, N. S., & Schickendantz, M. S. (2015). Medial epicondylitis: Evaluation and management. Journal of the American Academy of Orthopaedic Surgeons, 23(6), 348–355.

Tecar terapija na podlakti
Tecar terapija na podlakti