Nestabilnost ramena je stanje pri katerem prihaja do ponavljajočih izpahov rame ali pretiranega premikanja nadlahtnice napram njenemu ležišču v sklepni ponvici na lopatici. Ločimo številne oblike nestabilnosti ramena od katerih je najpogostejša sprednja oziroma anteriorna nestabilnost, prav tako pa delimo vzroke nestabilnosti na travmatske in netravmatske pri čemer so mnogo pogostejši travmatski. Pri mlajših pacientih je izpahu rame najpogosteje pridružena še poškodba labruma (vezivno-hrustančni obroček okoli sklepne površine), ki je kasneje razlog za ponavljajoče izpahe rame. Pri starejši populaciji pa je izpahom rame najpogosteje pridružena še poškodba mišic rotatorne manšete.
Zdravljenje izpaha predstavlja fizikalna terapija po prvotni 3-4 tedenski imobilizaciji ramena. Pri večini mladih ljudi, še posebaj pri športnikih, pa je potrebno nestabilnost ramena zdraviti tudi kirurško, pri čemer pa je odločitev glede zdravljenja prilagojena vsakemu posamezniku glede na vrsto nestabilnosti, pacientova pričakovanja in prognozo. Ločimo več vrst operativnih tehnik:
– klasična Bankartova operacija, ki se sedaj izvaja z artroskopsko tehniko
– odprta (ali artroskopska) operacija nestabilnosti s premikom kostnega bloka (Latarjet)
Po vsaki operaciji sledi program rehabilitacije in fizioterapije, ki ga predpiše odrtoped in je izjemnega pomena pri zagotavljanju kar najboljših rezultatov.