Poškodbe medenice

Zlomi medenice so resne poškodbe, ki nastanejo pri padcih, prometnih nesrečah, športnih poškodbah ali zaradi nizkoenergijskih poškodb pri starostnikih z oslabelostjo kosti ob osteoporozi. Med zlome medenice štejemo zlome acetabula, sramnice, križnice, trtice in medeničnih kril. Pri visokoenergetskih zlomih gre v veliko primerih za poškodovance, ki imajo ob medenici zlomljene tudi ostale kosti in so ob poškodbi lahko življenjsko ogroženi zaradi notranjih krvavitev. Takšni pacienti so obravnavani v okviru urgentne travmatološke ambulante. Pri nizkoenergijskih zlomih pa pride predvsem do zloma sramničnih kosti pri starostnikih, ob padcu iz stojne višine na bok.

Simptomi visokoenergetskih zlomov medenice vključujejo hude bolečine v predelu medenice, bolečine ob premikanju nog, otekline v predelu mod ter krvav urin (ob pridruženi poškodbi mehurja ali sečnice). V primeru, da je prisotna tudi hujša notranja krvavitev, pa lahko ima pacient ob tem tudi znižan krvni tlak in povečan srčni utrip – znaki hemodinamskega šoka. Pri nizkoenergijskem zlomu sramnice je bolečina prisotna v dimljah na poškodovani strani, prav tako je obremenitev noge na poškodovani strani boleča.

Zdravljenje poškodb medenice se začne z natančno diagnostiko, v okviru katere so klinični pregled, RTG slikanje in v določenih primerih tudi CT. Pri visokoenergetskih zlomih je potrebna takojšna zdravniška oskrba. V določenih primerih se že na dan poškodbe na medenico nastavi zunanji fiksater, včasih pa je potrebno takoj ustaviti tudi aktivno krvavitev, z odprto ali zaprto (embolizacija) metodo. Ko pacient ob poškodbi medenice ni življenjsko ogrožen, pa se lahko operacija izvede tudi čez nekaj dni. Če gre za nizkoenergijske zlome ali zlome brez večjih premikov kostnih odlomkov, se lahko zdravi tudi konservativno. Rehabilitacija je ključnega pomena za čimprejšnjo povrnitev funkcije in pridobitev samostojne hoje.