Zlomi hrbtenice so resne poškodbe, ki nastanejo pri padcih, prometnih nesrečah, športnih poškodbah ali zaradi nizkoenergijskih poškodb pri starostnikih z oslabelostjo kosti ob osteoporozi. Pomembna vrsta zloma, ki potrebuje nujno obravnavo, je tudi zlom pri revmatičnih obolenjih kot so Ankilizirajoči spondilitis in Bechtereva bolezen. Velika večina zlomov, ki potrebujejo operativno oskrbo, je obravnavana v bolnišničnem okolju, saj zaradi bolečine pacienti ne odlašajo z obiskom urgence.
Simptomi zloma hrbtenice so hude bolečine v hrbtu, težave pri gibanju, hoji, v hujših primerih pa lahko povzroči tudi nevrološke težave, kot so para/tetraplegijo ter težave z dovajanjem vode ali blata. Simptomi se razlikujejo glede na lokacijo in vrsto zloma.
Zdravljenje v začetku obsega natančno slikovno diagnostiko (CT in MRI v primeru nevroloških izpadov), med katero ugotovimo ali gre za stabilen ali nestabilen zlom, kar nato kirurga usmeri k pravilni odločitvi o nadaljnjem zdravljen. Če se odločimo za konservativno zdravljenje, je potrebno v začetku predvsem spremljanje zloma z RTG posnetki, da ne prihaja do dodatnega posedanja, ter izogibanje težjim fizičnim aktivnostim, dvigovanju težjih predmetov in predklonom. Fizioterapija je pomemben del okrevanja ne glede na vrsto zdravljenja, saj pomaga pri obnovi moči in gibljivosti. Pri osteoporotičnih zlomih je potrebno pričeti tudi z nadomeščanjem vitamina D.
