Kaj je ahilova tendinopatija?
Ahilova tetiva je najmočnejša tetiva v človeškem telesu in povezuje mišice meč s petnico. Njena naloga je prenašanje moči mišic na stopalo ter omogočanje odriva od tal pri hoji, teku in skakanju. Poleg tega deluje kot naravna vzmet, saj med gibanjem shranjuje energijo in jo nato sprosti, kar naredi naš korak lažji in učinkovitejši. Brez nje bi bili vsakdanji gibi, kot so hoja po stopnicah ali tek, skoraj nemogoči.
Tendinopatija se nanaša na proces, pri katerem se v tetivi razvijeta bolečina in otekanje, ki sta običajno posledica kronične preobremenitve. V kasnejših fazah je opazna tudi vidna zadebelitev tetive, ki nastane zaradi prekomerne tvorbe kolagena. Pri kronični tendinopatiji je okvarjen tudi proces celjenja tetive. Ahilova tendinopatija je najpogostejša oblika tendinopatije in predstavlja kar 20 % vseh tendinopatij.
Ahilovo tendinopatijo delimo na tendinopatijo srednjega dela tetive (mid-portion tendinopathy) in insercijsko (insertional) tendinopatijo. Slednja je pogostejša pri starejši populaciji z določenimi pridruženimi boleznimi. Zato se bomo v tem članku osredotočili na tendinopatijo srednjega dela tetive, ki je pogostejša pri tekačih.
Zakaj pride do ahilove tendinopatije pri tekačih?
Do tendinoaptije pride zaradi akumolacije mikropoškodb, ki presežejo regenerativne zmožnosti tetive. Pogosto nastane v obdobjih, ko športniki stopnjujejo volumen treningov. Pri rekreativnih tekačih pogosteje nastane med pripravami na maraton, saj tekači takrat pogosto povečajo pretečeno kilometrino (Tarantino et al., 2023).
Katere so faze tendinopatije?
Najpogosteje faze tendinopatije ločimo po modelu kontinuuma tendinopatije, ki sta ga razvila Jill Cook in Craig Purdam, da bi razložila, kako se težave s tetivami razvijajo in zakaj ni vsaka boleča tetiva enaka. Gre za proces, ki poteka v treh glavnih fazah:
- Reaktivna tendinopatija: To je zgodnja, akutna faza, ko se tetiva odzove na nenadno povečanje obremenitve, na primer po preveč intenzivnem teku ali spremembi treninga. Tetiva oteče in postane boleča, vendar je struktura večinoma še ohranjena. Če obremenitev pravočasno zmanjšamo in jo nato postopno prilagodimo, se tetiva lahko povsem povrne v normalno stanje (Cook in Purdam, 2009).
Ta faza je pogostejša pri mlajših športnikih, nekje do 20 leta. Starejši aktivni posamezniki imajo pogosto že akumulirane mikropoškodbe in rahlo zadebeljeno tetivo, kljub temu, da nikoli niso imel simptomov. Te osebe na nek način to fazo preskočijo. V tej fazi pogosto zadostuje prilagoditev športne aktivnosti in uporaba topičnih ali oralnih nesteroidnih antirevmatikov.
- Faza neuspešne reparacije (ang. dysrepair): Če se obremenitev nadaljuje ali se ponavlja, se tetiva poskuša popravljati, vendar to počne neučinkovito. Kolagenska vlakna se začnejo nepravilno razporejati, pojavijo se majhna področja z več žilami in živci. To vodi v dalj časa trajajočo bolečino in zmanjšano sposobnost tetive, da prenaša obremenitve. Tetiva je v tej fazi vidno zadebeljena (Cook in Purdam, 2009).
- Degenerativna tendinopatija: V tej kronični fazi so spremembe v tetivi trajnejše. Kolagenska vlakna razpadajo, v tkivu se pojavijo manj aktivne celice in področja z degeneracijo. Tetiva ima v tej fazi manj tenocitov (celic, ki proizvajajo kolagen). Takšna tetiva ima slabšo sposobnost prenosa sile in je bolj nagnjena k rupturi (Cook in Purdam, 2009).
V kasnejših dveh fazah prilagoditev aktivnosti in protivnetna zdravila niso dovolj. Pogosto je potreben strukturiran rehabilitacijski program.
Kako diagnosticirano ahilovo tendinopatijo?
Ahilovo tendinopatijo večinoma diagnosticiramo na podlagi kliničnega pregleda. Pri pregledu običajno opazimo bolečino pri plantarni fleksiji proti uporu, prav tako je tetiva boleča ob palpaciji. Pogosto se ortoped posluži Royal London hospital testa. Pri tem testu gleženj porine v maksimalno dorzalno fleksijo, če je tetiva v tem položaju manj občutljiva na palpacijo je test pozitiven. V določenih primerih, ko diagnoza ni takoj jasna, se poslužujemo ultrazvočne preiskave ali pa v izjemnih primerih slikanja z magnetno resonanco (Tarantino et al., 2023).
Kako se zdravi ahilova tendinoaptija?
Ahilova tendinopatija se v večini primerov zdravi konzervativno. Zdravljenje je fizioterapevtsko in ga sestavlja uporaba globinskih udarnih valov, ki pospešijo produkcijo kolagena in reorientacijo vlaken. Udarni valovi se vedno kombinirajo s progresivno vadbo za plantarne fleksorje. Kot podporna terapija se pogosto uporabljata tudi laser in TECAR. V določenih primerih se za pospeševanje celjenja odločimo za infiltracijo s trombociti bogato plazmo (PRP). Če se stanje ne izboljša v šestih mesecih, je v nekaterih primerih potrebno operativno zdravljenje (Tarantino et al., 2023).
Ali lahko preprečimo nastanek ahilove tendinoaptije pri tekačih?
5,2 % vseh tekačev vsaj enkrat v karieri razvije ahilovo tendinopatijo. Ta odstotek se dvigne na 7,2 % pri osebah, ki se pripravljajo na maraton. Ahilove tendinopatije ne moremo vedno preprečiti, lahko pa zmanjšamo možnost za njen nastanek (Lagas et al., 2020).
Največji dejavnik tveganja za razvoj ahilove tendinopatije so simptomi ahilove tendinopatije v zadnjih 12 mesecih. Če ste med tekom opazili bolečino v okolici ahilove tetive in je ta sama izzvenela, je vseeno potrebna ocena in v določenih primerih tudi rehabilitacija. Tekači pogosto naredijo napako, da s tekom ponovno začnejo takoj, ko simptomi izzvenijo (Lagas et al., 2020).
Dejavnik tveganja za nastanek ahilove tendinopatije je tudi moč plantarnih fleksorjev. Plantarni fleksorji so mišice na zadnji strani goleni, ki nam omogočajo dvig na prste. Pri tekačih se priporoča, da poleg teka redno krepijo plantarne fleksorje. Najbolj dostopne so različne različice vaje dvigov na prste, saj za njih ne potrebujemo dodatne opreme (Lagas et al., 2020).
Kontraintuitivno je dejavnik tveganja tudi urnik teka oziroma strukturiran tekaški program. Ljudje, ki se prvič pripravljajo na maraton oziroma nimajo veliko izkušenj s tekom na daljše razdalje, pogosto uporabljajo že pripravljene tekaške programe. Ti programi pogosto ne upoštevajo individualnih razlik med tekači. Tekači se pogosto držijo programa kljub pojavu bolečin. Pomembno je, da poleg programa upoštevamo tudi signale, ki nam jih sporoča telo. Trening je zelo pomemben, vendar je enako pomembna tudi regeneracija (Lagas et al., 2020).
Ahilova tendinopatija se pogosteje pojavi pri ljudeh, ki uporabljajo kompresijske nogavice. Predpostavlja se, da kompresijske nogavice povečajo kompresijsko obremenitev tetive in s tem povzročijo izpostavljenost tetive večjim silam med tekom, kar lahko pospeši nastanek ahilove tendinopatije (Lagas et al., 2020).
Viri:
