Kaj je zamrznjena rama?
Zamrznjena rama oziroma strokovno adhezivni kapsulitis je patološki proces, pri katerem telo formira brazgotinsko tkivo in adhezije na sklepni kapsuli (vezivno tkivo, ki obdaja ramenski sklep).
Ločimo primarno in sekundarno zamrznjeno ramo:
- Primarna zamrznjena rama se pojavi idiopatsko, torej brez znanega vzroka.
- Sekundarna zamrznjena rama pa nastane kot posledica predhodne poškodbe ali operacije ramenskega sklepa.
Adhezivni kapsulitis pogosteje prizadene nedominantno roko, pri 40–50 % pacientov pa se pojavi bilateralno (na obeh rokah), vendar zelo redko hkrati (Le et al., 2017).
Kako pogosta je zamrznjena rama?
Pojavnost zamrznjene rame v splošni populaciji znaša med 3–5 %. Pri diabetikih je ta odstotek bistveno višji – vsak peti diabetik bo v času življenja trpel za zamrznjeno ramo.
Adhezivni kapsulitis pogosteje prizadene ženske kot moške, vendar se ženske na zdravljenje bolje odzivajo. Najpogosteje se pojavi med 40. in 60. letom starosti, saj kar 84 % vseh primerov pade v to starostno skupino.
Večje tveganje za razvoj bolezni imajo tudi pacienti z družinsko zgodovino te patologije (Le et al., 2017)
Kako diagnosticiramo zamrznjeno ramo?
Zamrznjena rama je pogosto diagnosticirana na podlagi izključitve drugih patologij, saj trenutno še nimamo zanesljivih testov ali slikovne diagnostike, ki bi z dovolj veliko verjetnostjo potrdila diagnozo adhezivnega kapsulitisa.
Najpogostejši simptomi so izguba aktivne in pasivne gibljivosti v vseh smereh ramenskega sklepa, pri čemer je zunanja rotacija najbolj omejen gib. Težave se običajno začnejo s hudo bolečino v ramenskem sklepu.
Pri diagnostiki si lahko pomagamo z magnetno resonanco, kjer lahko opazimo določene spremembe na sklepni kapsuli ramenskega sklepa. Pri pacientih s potrjeno diagnozo zamrznjene rame se priporočajo tudi krvni testi za preverjanje prisotnosti diabetesa ali motenj delovanja ščitnice (Le et al., 2017; Ramirez, 2019).
Kaj so faze zamrznjene rame?
Zamrznjeno ramo delimo na tri faze (Ramirez, 2019):
- Bolečinska faza: pacienti poročajo o hudi bolečini v ramenskem sklepu, pri tem pa še ne pride do izgube gibljivosti v prizadeti rami.
- Faza zamrzovanja: pacienti postopoma izgubljajo gibljivost ramenskega sklepa, bolečina pa se začne postopoma umirjati.
- Faza odtajanja: pacienti postopoma pridobivajo nazaj gibljivost.
Ali se zamrznjena rama res popravi spontano?
Eden pogostejših mitov o adhezivnem kapsulitisu je, da se spontano razreši v tretji fazi. Sodobne študije pa so pokazale, da temu ni tako. Zamrznjena rama se lahko sicer spontano razreši v obdobju od enega do treh let, vendar novejše raziskave kažejo, da brez zdravljenja kar 20–50 % pacientov še vedno trpi za posledicami zamrznjene rame tudi štiri leta po začetku težav (Le et al., 2017).
Kako poteka nekirurško zdravljenje zamrznjene rame?
Nekirurško zdravljenje zamrznjene rame vključuje uporabo oralnih nesteroidnih anti-revmatikov, intraartikularnih kortikosteroidov ter fizioterapije.
V prvi fazi adhezivnega kapsulitisa fizioterapija zaradi hudih bolečin v ramenskem sklepu ni pretirano učinkovita. V tej fazi se lahko uporablja elektroterapija, laserska terapija in TECAR terapija z namenom zmanjšanja bolečine. K razrešitvi težav lahko pripomore tudi intraartikularna injekcija kortikosteroidov.
V kasnejših fazah se zdravljenje v glavnem opira na fizioterapijo. Fizioterapevt s pomočjo različnih manualnih tehnik mobilizira prizadeti sklep, s ciljem postopnega izboljšanja sklepne gibljivosti. Pomembno je, da se manualne tehnike kombinirajo z individualno prilagojenimi vajami. Vaje večinoma vključujejo raztezanje mišic v okolici sklepa ter samo-mobilizacijske vaje (Lee, Jeon & Yoon, 2023).
Kako kirurško zdravimo zamrznjeno ramo?
Pri pacientih, ki se ne odzivajo na neoperativno zdravljenje, pride v poštev operativni poseg. Najpogosteje gre za manipulacijo sklepa v anesteziji ali artroskopsko resekcijo sklepne kapsule.
Pri manipulaciji pod anestezijo ortoped ročno manipulira sklep z namenom sprostitve adhezij sklepne kapsule. Pri artroskopski resekciji kapsule pa kirurg sprosti določene strukture sklepne kapsule, da bi povečal gibljivost sklepa (Le et al., 2017; Ramirez, 2019).
