Kaj sta spondiloliza in spondilolisteza?
Spondiloliza je majhna razpoka ali podaljšanje (elongacija) v delu vretenca (pars interarticularis), ki deluje kot mostiček med sklepoma vretenca. Težava se pogosto pojavi pri športno aktivnih otrocih. Večje tveganje nastane pri športih, kjer je veliko iztegov in rotacij hrbtenice, kot so ples, rokoborba, gimnastika, nogomet, judo idr. Nekateri otroci imajo prirojeno večje tveganje, zlasti tisti s poudarjeno ledveno lordozo (izrazitejšo krivino v spodnjem delu hrbtenice) (McDonald, Hanna in Lucas, 2018).
Spondilolisteza pomeni, da se eno vretence premakne naprej glede na vretenca pod njim. Najpogosteje se to zgodi v ledvenem delu hrbtenice na nivoju L5–S1. Razlogov za razvoj te patologije je več. Pri mlajših športnikih je najpogostejši razlog bilateralna spondiloliza, torej razpoka oziroma spremembe na obeh mostičkih (pars interarticularis) (Margetis in Gillis, 2025).
Zakaj je pomembno zgodnje odkrivanje?
Glede na izsledke študij je približno 50 % bolečin v ledvenem delu pri športno aktivnih najstnikih posledica spondilolize. Spondiloliza pri tej populaciji nastane kot posledica stresnega zloma zaradi ponavljajočih se gibov pri športu. Pri rastočih najstnikih z obojestransko spondilolizo se ta lahko razvije v spondilolistezo (premik enega vretenca naprej glede na drugo). Premik vretenca posledično zoži nevroforamen (odprtino, kjer izstopa živčna korenina) in lahko povzroči nevrološke simptome v spodnjih okončinah (mravljinčenje, slabši občutek po koži ali zmanjšana mišična moč spodnjih okončin) (Helenius et al., 2025).
Stopnje spondilolisteze
Spondilolistezo pogosto delimo glede na premik enega vretenca napram drugemu.
- Stopnja I: zdrs manj kot 25 % (širine vretenca),
- Stopnja II: zdrs med 25–49 %,
- Stopnja III: zdrs med 50–74 %,
- Stopnja IV: zdrs med 75–99 %.
Zdrs, manjši od 50 % širine vretenca, torej stopnji I in II, uvrščamo med spondilolistezo nizke stopnje. Pri rehabilitaciji te pogosto zadostuje konzervativno zdravljenje. Stopnji III in IV uvrščamo med spondilolistezo visoke stopnje. Pri spondilolistezi visoke stopnje je pogosto potrebno operativno zdravljenje (Helenius et al., 2025).
Rehabilitacija spondilolize in spondilolisteze
Če spondilolizo opazimo zgodaj, obstaja možnost za zacelitev zlomljenega dela kosti. S tem preprečimo napredovanje v spondilolistezo. Pri adolescentni spondilolizi je nujno, da otrok prekine športno aktivnost za vsaj 12–14 tednov. V tem obdobju je fizioterapija izrednega pomena. Fizioterapevt poskuša v tem času pospešiti celjenje kosti z instrumentalnimi agensi. Tekom terapije se izvajajo tudi vaje za stabilizacijo trupa, ki so ključne za dinamično stabilizacijo poškodovanega segmenta. V času rehabilitacije sta od aerobnih aktivnosti dovoljena kolesarjenje in hoja, če ne poslabšata simptomov (Helenius et al., 2025).
Če se zlom ne zaceli, obstaja 25-odstotna možnost, da bo stanje v dveh letih napredovalo v spondilolistezo. Spondilolisteza nizke stopnje se rehabilitira zelo podobno kot spondiloliza. Glavno pri rehabilitaciji je prilagoditev aktivnosti, vadba za stabilizatorje trupa in protibolečinska terapija z instrumentalnimi agensi. Prognoza pri mladostnikih je na splošno dobra. V študiji Seitsala idr. so napredovanje zdrsa za 10 % opazili le pri 3 od 72 mladostnikov, ki so bili vključeni v raziskavo v obdobju 13-letnega spremljanja (Seitsalo idr., 1991).
Povratek v šport
82 % pacientov se vrne na enak nivo športa kot pred poškodbo. Povratek v šport je odvisen tudi od zahtevnosti posamezne športne panoge. Pri mladostnikih, ki trenirajo športe z veliko hiperekstenzije, kot sta balet ali gimnastika, je možnost povratka na enak nivo aktivnosti slabša. Simptomi pri konzervativnem zdravljenju v povprečju trajajo med 2,8 in 4,5 meseca, s povratkom v šport približno v šestem mesecu. Pri kirurškem zdravljenju je povprečno trajanje simptomov med 9 in 26 meseci (v to številko je vštet tudi čas konzervativnega zdravljenja pred operacijo in rehabilitacije po operaciji) (Prakash, 2021).
Kdaj se odločimo za operacijo?
- Za operacijo se odločimo kadar konzervativno zdravljenje ne uspe.
- V primeru spondilolisteze višje stopnje, ki povzroča nevrološke simptome (Prakash, 2021).
Najpogostejša napaka pri spondilolizi (stresnem zlomu vretenca) je zakasnela diagnoza. Pojavnost spondilolize je največja pri 15. letu starosti. V tej starosti pri športni populaciji težavo pogosto diagnosticirajo kot nekaj neresnega, na primer kot poškodbo mišice. Šele ko težava dlje časa vztraja, otroka pošljejo k zdravniku, kjer se začne proces pravilne diagnostike. Kasnejša kot je diagnoza, manjša je možnost za celjenje.
Viri:
McDonald, B. T., Hanna, A., & Lucas, J. A. (2018). Spondylolysis.
