Kaj je išias?
Išias je bolečina, ki se širi po zadnjem delu noge do stopala. Bolečina se širi po poteku išijadičnega živca, ki se pod kolenom razdeli v tibialno in peronealno vejo. Bolečino lahko spremlja mravljinčenje. Večji motorični deficit (izpad moči), izguba ali zmanjšani refleksi in senzorični deficit (zmanjšan ali izgubljen občutek po koži) so redkejši, vendar se lahko pojavijo pri večji kompresiji živčne korenine ali živca samega (Davis, Maini, Taqi, & Vasudevan, 2024).
Kaj je išijadični živec?
Išijadični živec je največji živec v človeškem telesu. Začne se v spodnjem delu hrbtenice in poteka po zadnji strani noge vse do pete. Oživčuje velik del kože in mišic stegna, goleni in stopala zadnje strani noge (Giuffre, Black, & Jeanmonod, 2023).Nastane iz živčnih korenin L4 do S3, ki se združijo in izstopijo iz medenice pod mišico piriformis. Nato teče po zadnji strani stegna in se v področju podkolenske jame razdeli v 2 glavni veji:
• tibialni živec, ki poteka po zadnji strani goleni do stopala,
• skupni peronealni (fibularni) živec, ki oživčuje stranski in sprednji del goleni ter stopala (Giuffre, Black, & Jeanmonod, 2023).
Potek išiadičnega živca
Kaj je vzrok za išias?
Najpogostejši vzrok išiasa je hernija diska v ledvenem delu hrbtenice. Po nekaterih študijah je kar 90 % vseh primerov išiasa posledica ledvenih hernij, ki pritiskajo na ledvene ali križne (sakralne) živčne korenine (Koes, Van Tulder, & Peul, 2007).
Vzroke za išias delimo na dve glavni skupini:
1. Intraspinalne vzroke – ko pride do pritiska na živčno korenino znotraj hrbteničnega kanala v ledvenem ali križnem delu.
2. Ekstraspinalne vzroke – ko pride do direktnega pritiska na išijadični živec zunaj hrbtenice, običajno v predelu medenice ali zadnjice.
Intraspinalni vzroki
Ti povzročajo pritisk na eno ali več živčnih korenin, ki sestavljajo išijadični živec. Najpogostejši vzroki so:
• hernija diska,
• spinalna stenoza (zoženje hrbteničnega kanala),
• spondilolisteza (zdrs vretenca).
Redkeje je vzrok benigna ali maligna masa, ki pritiska na živčne strukture.
Ekstraspinalni vzroki
Tu gre za neposreden pritisk na išijadični živec zunaj hrbteničnega kanala, najpogosteje v glutealnem (zadnjičnem) predelu.
Vzroki so lahko:
• mišice, kot npr. pri piriformis sindromu,
• vezivno tkivo,
• v redkih primerih kostne spremembe zaradi revmatoloških bolezni ali
• benigni oziroma maligni tumorji.
Ekstraspinalni vzroki so redkejši kot intraspinalni (Siddiq et al., 2020).
Kdaj je potreben pregled pri specialistu?
Išias se načeloma dobro odziva na konservativno zdravljenje. Operativno zdravljenje je redko potrebno. Pri 70 % pacientov, ki trpijo za išiasom, se težava popolnoma razreši v roku 12 tednov. 50 % pacientov opaža izboljšanje simptomov že v 10 dneh, 75 % pa v štirih tednih (Koes, Van Tulder, & Peul, 2007).
V določenih, redkih primerih je išias posledica resnejše patologije in je potreben takojšen pregled pri ortopedu specialistu, in sicer:
• Če se bolečina ne zmanjša v 6 do 8 tednih konzervativnega zdravljenja.
• V primeru progresivne nevrološke okvare, torej če se išiasu pridruži napredujoča izguba moči v prizadeti okončini. V to skupino spadajo tudi pacienti, ki izgubijo občutek po koži na določenem delu noge.
• Če se išias pojavi po poškodbi (npr. padcu).
• Če so poleg išiasa prisotni sistemski simptomi, kot so vročina, nepojasnjena izguba telesne teže, intenzivne nočne bolečine, zgodovina malignih obolenj ipd.
• Če je išiasu pridružena izguba kontrole sfinktrov, torej motnje uriniranja in odvajanja blata. Pogosto je prisotna tudi sedlasta anestezija – izguba občutka po koži na področju stika s kolesarskim sedežem.
To stanje kaže na sindrom kavde ekvine, kar predstavlja urgentno kirurško stanje. Pritisk na živčne korenine je treba sprostiti v čim krajšem času (najkasneje v 24 urah), sicer lahko pride do trajnih okvar.
Dr. Robert Košak, dr. med. je specialist ortoped, specializiran za obolenja hrbtenice.
Kakšno je zdravljenje išiasa?
Začetno zdravljenje išiasa je večinoma konservativno, torej sestavljeno iz protibolečinskih zdravil, ponavadi nesteroidnih antirevmatikov, in fizioterapije. V določenih primerih pride v poštev tudi blokada v okolici živčne korenine (Fairag et al., 2022).
Fizioterapijo v glavnem sestavljata edukacija pacienta o naravi težave in vadbena terapija. V določenih primerih se vključijo tudi protibolečinske modalitete, kot so laser, tecar in manualna terapija.
V primeru, da se bolečina ne zmanjša v 6–8 tednih konservativnega zdravljenja, je potreben pregled pri specialistu, kjer se ponavadi s pomočjo slikanja določi točen vzrok išiasa in se po potrebi odloči za operativno zdravljenje.
V določenih primerih pa konzervativno zdravljenje ni ustrezno – torej kadar pacient poleg išiasa kaže znake sindroma kavde ekvine, malignih obolenj, zlomov ali hujših nevroloških izpadov.
Torej, v osnovi imamo dve možnosti zdravljenja: operativno in konzervativno.
Operativno zdravljenje je potrebno, kadar je ogroženo pacientovo življenje ali telesne funkcije, oziroma kadar se pacient ne odziva na konzervativno zdravljenje.
TECAR terapija za išias
