Ahilova tendinopatija je pogosta težava, ki se pojavi zaradi ponavljajočih se obremenitev Ahilove tetive. Najpogosteje se razvije pri tekačih, športnikih, ki veliko skačejo, lahko pa se pojavi tudi pri rekreativcih ali pri ljudeh, pri katerih se obremenitev nenadoma poveča. Čeprav se pogosto uporablja izraz »vnetje Ahilove tetive« oziroma tendinitis, to v večini primerov ni povsem natančno. Pri Ahilovi tendinopatiji namreč običajno ne gre le za klasično vnetje, temveč predvsem za preobremenitveno okvaro oziroma moten proces celjenja tetive. V tkivu pride do sprememb v zgradbi kolagena, zadebelitve tetive in zmanjšane sposobnosti prenašanja obremenitev.
Bolniki običajno opisujejo bolečino, jutranjo okorelost in občutljivost v predelu tetive. Značilno je, da je bolečina sprva prisotna na začetku aktivnosti, se med gibanjem nekoliko zmanjša, kasneje pa se lahko po aktivnosti ali naslednje jutro ponovno okrepi. Pogosto se hkrati pojavita tudi zmanjšana zmogljivost in občutek togosti pri hoji, teku ali odrivu.
Ahilovo tendinopatijo običajno delimo na insercijsko in midportion obliko. Pri insercijski tendinopatiji so težave prisotne na narastišču tetive na petnico. Ta oblika je pogosto povezana tudi z draženjem burze, kalcinacijami ali večjimi kompresijskimi silami v predelu narastišča, zato jo lahko poslabšajo določeni čevlji ali aktivnosti, pri katerih je gleženj izrazito upognjen navzgor. Pri midportion tendinopatiji pa je prizadet srednji del tetive, navadno nekaj centimetrov nad petnico. Ta oblika je pogostejša in je bolj tipično povezana s ponavljajočimi se nateznimi obremenitvami tetive.
Zdravljenje je v večini primerov konzervativno. Ključni del obravnave je prilagoditev obremenitev ter postopno, načrtno obremenjevanje tetive z vajami. Prav progresivno obremenjevanje ima najboljšo podporo v literaturi, saj tetivi pomaga izboljšati toleranco na sile, zmanjšati bolečino in postopoma obnoviti funkcijo. Program običajno vključuje vaje za mečne mišice in Ahilovo tetivo, ki se stopnjujejo glede na simptome in fazo okrevanja. Pomembno je, da obremenitev ni niti premajhna niti prehitra, saj oboje lahko upočasni napredek.
Pomemben del rehabilitacije je tudi izboljšanje gibljivosti gležnja, moči mečnih mišic ter nadzora spodnjega uda pri hoji, teku in odrivu. Po potrebi obravnavamo tudi dejavnike, ki prispevajo k preobremenitvi, kot so nenadne spremembe treninga, neustrezno okrevanje, zmanjšana mišična zmogljivost ali spremenjena mehanika gibanja.
Obravnavo lahko po potrebi dopolnimo tudi z dodatnimi fizioterapevtskimi metodami. ESWT oziroma terapija z udarnimi valovi se pogosto uporablja kot dopolnitev vadbenemu programu, zlasti pri trdovratnejših težavah, saj lahko pomaga pri zmanjšanju bolečine in spodbuja procese celjenja. Uporabljata se tudi laserska terapija in TECAR, predvsem kot podporni metodi za zmanjšanje bolečine, izboljšanje lokalne prekrvavitve in podporo regeneraciji, vendar ostaja osnova zdravljenja vedno ustrezno voden rehabilitacijski program.
V LagunaMed, centru zdravja in lepote, obravnavo Ahilove tendinopatije vedno prilagodimo posamezniku. Terapija najpogosteje vključuje individualno prilagojen program kinezioterapije, usmerjen v postopno obremenjevanje tetive, izboljšanje moči, gibljivosti in funkcije, po potrebi pa tudi dodatne metode, kot so ESWT, laser ali TECAR, za podporo okrevanju.
Vir:
Silbernagel, K. G., Hanlon, S., & Sprague, A. (2020). Current Clinical Concepts: Conservative Management of Achilles Tendinopathy. PMCID: PMC7249277.
Li, H. Y., & Hua, Y. H. (2016). Achilles tendinopathy: current concepts about the basic science and clinical treatments. BioMed research international, 2016(1), 6492597.
Tarantino, D., Mottola, R., Resta, G., Gnasso, R., Palermi, S., Corrado, B., … & Aicale, R. (2023). Achilles tendinopathy pathogenesis and management: a narrative review. International journal of environmental research and public health, 20(17), 6681.
