Zlom gležnja je ena najpogostejših ortopedskih poškodb, ki lahko nastane pri nerodnem koraku, zvinu, športni aktivnosti ali večji travmi, kot je padec ali prometna nesreča. Pogosto ne gre le za poškodbo kosti, ampak tudi za prizadetost vezi in stabilnosti sklepa.
Gleženj sestavljajo golenica, mečnica in skočnica, ki skupaj tvorijo stabilno sklepno strukturo. Za normalno funkcijo ni pomembna le celost kosti, ampak tudi njihova pravilna poravnava. Če se sklep ne zaceli v ustreznem položaju, lahko to vodi v dolgotrajne težave, kot so bolečina, nestabilnost ali obraba sklepa.
Simptomi vključujejo bolečino, oteklino in oteženo obremenjevanje noge, pri hujših poškodbah pa tudi deformacijo. Zdravljenje je odvisno predvsem od stabilnosti zloma. Pri stabilnih poškodbah je pogosto dovolj imobilizacija, pri nestabilnih pa je potrebna operacija za ponovno vzpostavitev stabilnosti sklepa.
Ko se zaključi začetna faza zdravljenja, postane rehabilitacija ključni del okrevanja. Po imobilizaciji ali operaciji bolniki pogosto opažajo zmanjšano gibljivost, oslabelost mišic, oteklino in občutek togosti. Pogosto je prisotna tudi motnja propriocepcije – sposobnosti zaznavanja položaja sklepa v prostoru – kar poveča občutek nestabilnosti in tveganje za ponovne poškodbe.
Rehabilitacija je usmerjena v postopno vračanje funkcije. V začetni fazi se osredotočamo na zmanjševanje bolečine in otekline ter postopno izboljševanje gibljivosti. To dosežemo z nežnimi mobilizacijskimi vajami, aktivnimi gibi in postopnim raztezanjem struktur okoli gležnja. Pomembno je, da se gibljivost vrača kontrolirano, brez siljenja v bolečino.
V nadaljevanju se dodajajo vaje za krepitev mišic stopala in goleni ter vaje za ravnotežje. Trening propriocepcije je ključen, saj pomaga ponovno vzpostaviti nadzor nad sklepom in izboljšati stabilnost pri hoji in vsakodnevnih aktivnostih.
Obravnavo pogosto dopolnjujemo tudi z dodatnimi fizioterapevtskimi metodami, kot so laserska terapija, TECAR terapija ali druge oblike fizikalne terapije, ki lahko pomagajo pri zmanjševanju bolečine, izboljšanju prekrvavitve in podpori regeneraciji tkiva.
Pomembno je, da obremenjevanje napreduje postopno in prilagojeno posamezniku. Prehitra aktivacija lahko povzroči poslabšanje simptomov, medtem ko predolga razbremenitev upočasni okrevanje.
V LagunaMed, centru zdravja in lepote, rehabilitacijo po zlomu gležnja vedno prilagodimo posamezniku. Program vključuje individualno vodeno kinezioterapijo, usmerjeno v izboljšanje gibljivosti, moči, stabilnosti in zaupanja v obremenitev noge, z namenom varne vrnitve k vsakodnevnim aktivnostim.
Viri:
Hermena, S., & Slane, V. H. (2025). Ankle fracture. In StatPearls [Internet]. StatPearls Publishing.
Lin, C. W. C., Donkers, N. A., Refshauge, K. M., Beckenkamp, P. R., Khera, K., & Moseley, A. M. (2012). Rehabilitation for ankle fractures in adults. Cochrane database of systematic reviews, (11).
Kyriacou, H., Mostafa, A. M., Davies, B. M., & Khan, W. S. (2021). Principles and guidelines in the management of ankle fractures in adults. Journal of Perioperative Practice, 31(11), 427-434.
