Zlom zapestja je ena najpogostejših poškodb zgornjega uda in običajno pomeni zlom distalnega dela koželjnice, torej kosti tik nad zapestjem. Do poškodbe najpogosteje pride pri padcu na iztegnjeno roko, ko se sila prenese neposredno na zapestje. Pri tem se zapestje pogosto nahaja v iztegnjenem položaju, kar povzroči značilen vzorec zloma. Pri mlajših se to zgodi pri športu ali večjih poškodbah, pri starejših pa pogosto že pri preprostem padcu zaradi zmanjšane kostne gostote.
Po poškodbi se hitro pojavijo bolečina, oteklina in omejena gibljivost zapestja. Pogosto je prisotna tudi zmanjšana moč prijema, včasih pa opazimo tudi vidno deformacijo zapestja. Pomembno je spremljati morebitno mravljinčenje, odrevenelost ali pekoč občutek v prstih, saj lahko pride do utesnitve živca v zapestju, kar imenujemo sindrom karpalnega kanala.
Diagnoza se potrdi z rentgenskim slikanjem, ki pokaže natančen položaj zloma in pomaga določiti najprimernejši način zdravljenja. V določenih primerih so potrebne tudi dodatne slikovne preiskave za boljšo oceno poškodbe.
Zdravljenje je lahko neoperativno ali operativno, odvisno od položaja zloma in njegove stabilnosti. Pri enostavnih, nedislociranih zlomih se uporablja imobilizacija z opornico ali mavcem, običajno za približno 6 tednov. V tem času je pomembno redno spremljanje, saj se lahko položaj kosti med celjenjem spremeni.
Pri bolj kompleksnih ali premaknjenih zlomih je potrebna operacija, kjer se kost postavi v pravilen položaj in stabilizira z vijaki, ploščico ali drugimi metodami. Cilj operativnega zdravljenja je zagotoviti stabilnost in omogočiti čim zgodnejše gibanje.
Ne glede na način zdravljenja ima fizioterapija ključno vlogo pri okrevanju. Po imobilizaciji ali operaciji je zapestje pogosto okorelo, boleče in oslabljeno. Fizioterapevt z manualno terapijo izboljšuje gibljivost, uporablja različne fizikalne metode za zmanjšanje bolečine ter postopno uvaja vaje za krepitev mišic in povrnitev normalne funkcije roke.
V LagunaMed, centru zdravja in lepote, obravnavo vedno prilagodimo posamezniku. Cilj terapije je čim hitrejša in varna vrnitev v vsakodnevne aktivnosti ter preprečevanje dolgoročnih težav.
Viri:
Hsu, H., Fahrenkopf, M. P., & Nallamothu, S. V. (2023). Wrist fracture. In StatPearls [Internet]. StatPearls Publishing.
Corsino, C. B., Reeves, R. A., & Sieg, R. N. (2023). Distal radius fractures. StatPearls [Internet].
