Kaj je teniški komolec?
Teniški komolec, strokovno imenovan lateralni epikondilitis, je najpogostejši vzrok za bolečine v komolcu pri odraslih. Gre za preobremenitveno poškodbo, ki nastane zaradi ponavljajoče obremenitve skupne kite mišic, ki iztegujejo zapestje – zlasti mišice extensor carpi radialis brevis.
Čeprav izraz “epikondilitis” namiguje na vnetje, danes vemo, da teniški komolec ni primarno vnetje, temveč degenerativni proces. Mikroskopske analize tkiva kažejo na mikro-raztrganine, neorganiziran kolagen, povečano število žil (vaskularna hiperplazija) in odsotnost klasičnih vnetnih celic.
Teniški komolec
Kako nastane teniški komolec?
Teniški komolec je posledica ponavljajoče preobremenitve – najpogosteje pri aktivnostih, ki vključujejo izteg zapestja, prijemanje ali zasuke podlakti. Čeprav je ime povezano s tenisom, stanje pogosto prizadene tudi:
• igralce badmintona, squasha in drugih športov z loparjem,
• vrtnarje, pleskarje, kuharje,
• delavce, ki pogosto uporabljajo ročno orodje ali računalniško miško,
• glasbenike, npr. kitariste in violiniste.
Pogosto se težava pojavi, ko posameznik nenadno poveča količino dejavnosti – na primer, ko začne igrati tenis petkrat tedensko namesto dvakrat.
Kako pogost je teniški komolec?
Teniški komolec je najpogostejši razlog za bolečine v komolcu v splošni populaciji. Letna incidenca je med 1 % in 3 % odraslih, pri čemer dejanski tenisači predstavljajo le okoli 10 % vseh primerov.
• Pogosteje prizadene posameznike starejše od 40 let.
• Prizadene tako moške kot ženske.
• Dejavniki tveganja vključujejo: kajenje, debelost, ponavljajoče gibe in dvigovanje težkih bremen.
Odpiranje kozarcev pogosto sproži bolečino
Simptomi teniškega komolca
Simptomi se pogosto razvijajo počasi in brez očitne poškodbe. Bolniki najpogosteje poročajo o:
• bolečini na zunanji strani komolca, ki se širi v podlaket,
• težavah pri prijemanju, rokovanju ali dviganju,
• bolečini pri odpiranju kozarcev, pisanju ali delu z miško,
• občutljivosti ob dotiku lateralnega epikondila.
Brez zdravljenja lahko simptomi postanejo kronični in pomembno vplivajo na kakovost življenja.
Kako postavimo diagnozo teniškega komolca?
Diagnoza teniškega komolca temelji na temeljitem kliničnem pregledu. Zdravnik oceni simptome, opravi specifične teste in preveri občutljivost ter mišično moč.
Po potrebi – kadar zdravljenje ne pomaga ali sumimo na druge bolezni – se opravi še RTG, ultrazvok ali MRI, s čimer izključimo:
• sklepne obrabe,
• skrite poškodbe tetiv,
• živčne utesnitve ali druge patologije.
Fizioterapija za teniški komolec – temelj okrevanja
Usmerjena fizioterapija je osnovni in najučinkovitejši pristop k zdravljenju teniškega komolca. Cilj terapije je zmanjšanje bolečine, izboljšanje gibljivosti, krepitev mišic in povrnitev funkcionalnosti roke.
Obravnava se začne z individualno oceno stanja:
• test gibljivosti in mišične moči,
• ocena provokacijskih gibov,
• določitev stopnje poškodbe.
Metode, ki jih uporabljamo:
• Ekscentrične vaje, ki dokazano spodbujajo obnovo poškodovane kite,
• Manualna terapija za zmanjšanje napetosti in bolečine,
• TECAR terapija (globinsko segrevanje tkiv),
• Medicinski laser, ki spodbuja celjenje,
• Kineziološki trakovi za zmanjševanje bolečine in razbremenitev komolca.
Zdravljenje traja v povprečju 2 do 3 mesece, pri aktivnih pacientih ali športnikih pa lahko tudi dlje – v redkih primerih do enega leta. Ključ do uspeha je aktivno sodelovanje in redna vadba.
Manualna terapija teniškega komolca
Kineziološki pristop pri teniškem komolcu – pot nazaj k športu in delu
Ko akutna bolečina popusti, sledi kineziološka obravnava, katere namen je vrnitev v normalno funkcionalnost in športno aktivnost.
Kineziolog:
• analizira gibalne vzorce in mišično ravnovesje,
• pripravi individualni program vaj s postopnim obremenjevanjem komolca,
• uvaja pliometrične vaje, ki so ključne za športni povratek,
• spremlja in prilagaja potek vadbe glede na napredek.
Cilj je ne le ozdravitev, ampak tudi preprečevanje ponovitve težav.
Kaj lahko storite že danes pri teniškem komolcu?
Če čutite bolečine v komolcu, ne čakajte, da stanje postane kronično. Za začetek lahko sami naredite nekaj preprostih korakov:
• Prilagodite obremenitve – aktivnosti ne opustite, a jo izvajajte brez bolečine,
• Začnite z nežnimi vajami za mišice podlakti,
• Poskrbite za pravilno ergonomijo pri delu (računalnik, orodje, kuhanje),
• Ne odlašajte z obiskom strokovnjaka.
VIRI
