Obrabo kolena
Če je bolečina v kolenu, okorelost in škripanje pri vstajanju pri vas del vsakdana, še ne pomeni, da se morate s tem tudi sprijazniti. Obraba kolena oziroma strokovno osteoartritis kolena je najpogostejša oblika artritisa. Vsako leto prizadene milijone ljudi po svetu. S staranjem prebivalstva se njegova pogostost povečuje. Simptome obrabe kolena razvije približno 13 % žensk in 10 % moških starejših od 60. Pri starejših od 70 let se delež dvigne kar na 40 %.
Še posebej zanimivo je, da se obraba kolena jasno kaže na rentgenskih slikah mnogih posameznikov, vendar ti bolečine ne čutijo. Ena izmed raziskav je pokazala, da le 15 % ljudi z obrabo, ki je vidna na rentgenskih posnetkih, razvije simptome. To pomeni, da bolezen pogosto napreduje tiho, dokler ne začne močneje vplivati na kakovost življenja.
Na srečo obstajajo učinkovite metode, s katerimi se lahko odpravi simptomatika in upočasni napredovanje obrabe kolena. Najpomembnejša izmed njih je usmerjena fizioterapija in kineziologija. Če tudi vi čutite, da vas koleno vse pogosteje ovira pri vsakodnevnih dejavnostih, berite dalje – morda je pravi čas, da naredite prvi korak in si povrnete aktivni življenjski slog.
Lokacija bolečine pri obrabi kolena
Kaj je obraba kolena?
Obraba kolena, strokovno imenovana osteoartritis kolena, je degenerativna bolezen sklepa, kjer sčasoma prihaja do vedno večje erozije sklepnega hrustanca. To je najpogostejša oblika artritisa, pri kateri se poškoduje sklepna površina. Poškodba oziroma propadanje sklepnega hrustanca vodi v zmanjšano prožnost tkiv, povečano trenje med sklepnimi površinami, kar povzroči bolečino, togost in škripanje, ki mu strokovno pravimo krepitacije.
Vrste osteoartritisa – vzroki za obrabo kolena
Osteoartritis delimo (obrabo kolena) na primarni in sekundarni:
• Primarni osteoartritis nastane spontano, brez jasnega vzroka. Povezan je s staranjem, delom, ki ga opravljamo in z genetsko nagnjenostjo tej bolezni.
• Sekundarni osteoartritis pa se razvije kot posledica drugih dejavnikov – najpogosteje po poškodbah (npr. zlomi stegnenice ali golenice, poškodbe križnih vezi ali meniskusov), lahko pa tudi kot posledica drugih bolezni, ki prizadenejo sklepni hrustanec, kot je revmatoidni artritis.
Najpogostejši simptomi, ki jih povzroča obraba kolena
Obraba kolena je napredujoča bolezen, kar pomeni, da se simptomi sčasoma stopnjujejo. Med najpogostejšimi težavami, ki jih bolniki navajajo, so:
• postopno nastajajoča bolečina v kolenu, ki se poslabša ob aktivnosti (npr. pri sprehodu ali po njem),
• jutranja okorelost ali togost po dolgotrajnem sedenju,
• oteklina v okolici kolenskega sklepa,
• občutek “škripanja” ali slišno škripanje kolena (krepitacije),
• v kasnejših fazah tudi nočna bolečina.
Hitrost napredovanja obrabe kolena je različna pri vsakem posamezniku – pri nekaterih poteka počasi, pri drugih precej hitreje. A pri vseh je skupno to, da pravočasno ukrepanje bistveno upočasni napredovanje obrabe kolena.
Rentgenska slika obrabe kolena
Kako zdraviti obrabo kolena?
Zdravljenje obrabe kolena se začne z konzervativnimi pristopi – med katere sodi tudi fizioterapija, ki ima ključno vlogo pri zmanjševanju bolečine, izboljševanju gibljivosti in ohranjanju mišične moči. Pri ljudeh, ki simptomov še niso razvili, pa pride v poštev kinezioterapija.
Malo bolj invazivna metoda, ki lahko zmanjša bolečino pri obrabi kolena za 6–12 mesecev in pomaga h bolj učinkoviti fizioterapiji, je tudi PRP terapija. PRP terapija (ang. Platelet-Rich Plasma) je metoda zdravljenja, pri kateri se iz pacientove lastne krvi pridobi koncentrat trombocitov, bogat z rastnimi faktorji, ki spodbuja celjenje in obnovo poškodovanih tkiv. Ta pripravek se nato injicira nazaj v sklep. PRP terapija je dokazano bolj učinkovita kot blokada ali hialuronska kislina.
Menjava sklepa pride v poštev šele, ko z 3–6 meseci usmerjene fizioterapije ne dosežemo željenega rezultata.
Fizioterapija pri obrabi kolena – ključ do izboljšanja
Pri zdravljenju obrabe kolena je fizioterapevtska vadba ključnega pomena. Vaje morajo biti pravilno izbrane, primerno dozirane in strokovno vodene. Vaje krepijo mišice okoli sklepa, kar sklep razbremeni pri vsakodnevnih aktivnostih. Vaje tudi zmanjšujejo togost in povečajo gibljivost kolena. Redna vadba za jačanje stegenske muskulature prav tako zmanjšuje bolečino in upočasni napredovanje bolezni!
Kako poteka fizioterapija pri nas – ko gre za obrabo kolena
V centru zdravja Lagunamed se proces začne s prvim fizioterapevtskim pregledom. Pregled nam da možnost ocene stanja sklepa. Rentgenska slika je samo en del enačbe in ni vedno povezana z stopnjo simptomov. Pri pregledu je pomembno, da ocenimo gibljivost sklepa, moč mišic, ki ta sklep obdajajo, prisotnost otekline in slišno škripanje oziroma krepitacije. Na podlagi teh podatkov se nato poda strokovna ocena možnosti sanacije s konzervativnimi oblikami zdravljenja.
Po pregledu začnemo s procesom fizioterapevtskega zdravljenja obrabe kolena. Njegov temelj je vadbena terapija. Vadbeni program je prilagojen vsakemu posamezniku in se tekom terapij spreminja. Vadbeni program ni recept, ampak je živa stvar, ki se tekom zdravljenja prilagaja glede na pacientove zmožnosti. V povprečju traja zdravljenje med 2 do 4 mesece.
Manualna terapija pri obrabi kolena
Dodatne terapije za lajšanje simptomov obrabe kolena
V centru zdravja Lagunamed pri obrabi kolena vadbo dopolnjujemo z manualno terapijo, ki zmanjšuje bolečino in poveča gibljivost kolenskega sklepa. Za dodatno lajšanje bolečine in zmanjšanje vnetja uporabljamo tudi TECAR terapijo (globinsko radiofrekvenčno segrevanje tkiv) in visokoenergijski medicinski laser, ki spodbuja celično obnovo in blaži simptome.
Pri določenih pacientih svetujemo tudi terapijo s PRP plazmo, ki v večini primerov učinkovito zmanjša bolečino za 6–12 mesecev.
A brez vadbe dolgoročne izboljšave niso mogoče, zato je individualno prilagojena vadba srčika vsake učinkovite fizioterapije.
Kaj lahko storite že danes, če sumite na obrabo kolena?
Če opažate bolečine v kolenu, jutranjo okorelost in škripanje, ne čakajte, da postane stanje hujše. Že nekaj preprostih korakov lahko pomaga:
• Začnite z gibanjem. Tudi krajši vsakodnevni sprehodi ali enostavne vaje za krepitev stegenskih mišic so boljši kot mirovanje.
• Izogibajte se dolgotrajnemu sedenju – hrustanec v kolenu potrebuje gibanje, da ostane prehranjen.
• Hladni obkladki lahko pomagajo pri otekanju, topli pa pred vadbo za sprostitev tkiv.
• Če je hoja brez pomoči zelo boleča, razmislite o uporabi pohodnih palic.
• Izguba odvečne telesne teže zmanjša pritisk na boleč kolenski sklep.
• In kar je najpomembnejše: poiščite strokovno pomoč pravočasno.
Pri zdravljenju obrabe kolena ni čudežnih rešitev čez noč, a z doslednim gibanjem, strokovno podporo in vašim aktivnim sodelovanjem lahko dosežemo veliko. Fizioterapija je močno orodje, a brez vaše volje, vztrajnosti in udeležbe ne bo imela pravega učinka. Skupaj zmoremo več – naročite se danes.
Viri
Sharma, L. (2021). Osteoarthritis of the knee. New England Journal of Medicine, 384(1), 51-59.
