Anatomija hrbtenice

Hrbtenica je večsegmentni in multifunkcionalni organ, ki poteka od baze lobanje do medenice. Sestavljena je iz 7 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih vretenc. 5 križnih vretenc je zraslih v enotno kost – križnica, 3-5 trtičnih vretenc pa je zraslih v enotno kost – trtica. Tako ima človek 32-34 vretenc (slika 1).

 

Anatomija hrbtenice LagunaMed

 

Slika 1. Zgradba hrbtenice iz vretenc. Pogled od spredaj (leva slika), pogled iz strani (desna slika)

Med vsakim vretencem spredaj se nahaja medvretenčna ploščica, ki povezuje telesi vretenc med seboj (diskus intervertebralis), zadaj pa so vretenca med seboj povezana preko sklepov (fasetni sklepi) (slika 2).

Anatomija hrbtenice LagunaMed

 

Slika 2. Povezave vretenc med seboj. Telesi vretenc sta spredaj povezani z medvretenčno ploščico (diskus intervertebralis) (leva slika) in zadaj preko sklepov (fasetni sklepi) (desna slika)

 

NALOGA HRBTENICE

Naloga hrbtenice je, da daje telesu oporo in tako omogoča pokončno držo, omogoča gibanje glave in trupa v vseh smereh, ščiti živčne strukture, ki potekajo v hrbteničnem kanalu, poleg tega v vretencih preko celega življenja (rdeči kostni mozeg v telesih vretenc) nastajajo krvne celice (eritrociti).

 

FIZIOLOŠKE KRIVINE HRBTENICE

Hrbtenica, gledana od spredaj je ravna, če pa jo pogledamo iz strani je ukrivljena v obliki dvojne črke S. Govorimo o fizioloških krivinah hrbtenice. Tako je v vratnem in ledvenem delu hrbtenica ukrivljena navzpred (govorimo o vratni in ledveni lordozi), v prsnem in križno-trtičnem predelu je ukrivljena navzad (govorimo o prsni in križno-trtični kifozi) (slika 3).

 

Anatomija hrbtenice LagunaMed

 

Slika 3. Fiziološke krivine hrbtenice (vratna in ledvena lordoza, prsna in križno-trtična kifoza)

Pomen teh krivin je v tem, da delujejo kot nekakšen blažilec (»amortizer«) in s tem zaščitno delujejo na obremenitev hrbtenice. Zmanjšanje teh krivin poveča obremenitev hrbtenice in s tem prihaja do hitrejšega obrabljanja in različnih bolezenskih stanj hrbtenice. Velik pomen pri vzdrževanju normalnih krivin hrbtenice imajo trebušne in hrbtne mišice in zato je tako pomembno, da celo življenje izvajamo vaje za krepitev teh mišic. Normalna vrednost ledvene lordoze in prsne kifoze je okrog 40 stopinj.

 

Vretenca

Vsa vretenca, razen prvega in drugega, ki sta zgrajeni specifično, so sestavljena iz telesa vretenca, ki se nadaljujejo navzad v lok (arkus) vretenca. Lok vretenca in zadnji del telesa vretenca omejujeta hrbtenični kanal, kjer se nahajajo živčne strukture. Lok vretenca je zgrajen iz levega in desnega pedikla, ta pa se navzad nadaljujeta v levo in desno lamino. Iz loka vretenca izhaja zadaj trnast izrastek (processus spinosus), ki ga lahko tipamo na hrbtu, iz strani levi in desni prečni odrastek (processus transversus). Obstajata še levi in desni zgornji in spodnji sklepni odrastek (processus artikularis), ki tvorita sklep z zgornjim in spodnjim vretencem (slika 4). Vloga teh odrastkov je, da se na njih pripenjajo vezi in mišice, ki pomembno prispevajo k stabilnosti hrbtenice, sklepni odrastki pa so pomembni pri gibanju hrbtenice.

 

Anatomija hrbtenice LagunaMed

Slika 4. Zgradba vretenca

 

Medvretenčna ploščica

Medvretenčna ploščica (diskus intervertebralis) povezuje spredaj dve telesi vretenc med seboj. Gre za hrustančno strukturo, ki je sestavljena iz dveh delov: čvrstega vezivnega obročka (anulus fibrosus), ki v svoji sredini drži želatinozno jedro (nukleus pulposus). Naloga medvretenčne ploščice je, da deluje kot blažilec, ki prenaša sile obremenitve na hrbtenico. Znotraj medvretenčne ploščice je pritisk, ki je odvisen od položaja in obremenitve telesa. Pri vzravnano pokončno stoječem človeku je pritisk v ploščici med 4. in 5. ledvenim vretencem enak njegovi telesni teži (pri 80 kg težkem človeku je pritisk v medvretenčni ploščici enak pritisku, ki ga ustvarja teža 80 kg), pri vseh ostalih položajih in obremenitvah pa pritiski presegajo večkratni faktor njegove telesne teže (glej poglavje biomehanika hrbtenice).

 

Anatomija hrbtenice LagunaMed

Slika 5. Zgradba medvretenčne ploščice (vezivni obroček in jedro). Medvretenčna ploščica deluje kot blažilec (»amortizer«).

Medvretenčna ploščica zgodaj v človekovem življenju podleže obrabnemu procesu in sicer se obrabni proces začenja že po 20. – 25. letu življenja. Pri današnji mladini, kot posledica statičnega načina življenja (posedanje za telefoni, računalniki, malo gibanja…), opažamo prve obrabne spremembe že celo po 15. letu starosti (glej poglavje obraba hrbtenice). Posledice obrabe se lahko kažejo z različnimi bolezenskimi stanji (najpogosteje hernija medvretenčne ploščice) in s pojavom bolečine v hrbtenici. Velik pomen pri upočasnitvi obrabnega procesa, nastankom bolezenskih stanj imajo vaje za jačanje trebušnih in hrbtnih mišic in upoštevanje zdravega načina življenja za našo hrbtenico (poglavje biomehanika in obrabni proces hrbtenice).

 

Fasetni sklepi

Dve vretenci sta zadaj povezani preko dveh sklepov (en na levi, drugi na desni strani). Govorimo o fasetnih sklepih. Gre za prave sklepe, katerih sklepna površina pokriva hrustanec, sklep pa je obdan s sklepno ovojnico, znotraj katere je sklepna tekočina. Naloga sklepov je, da dajejo hrbtenici stabilnost in v njih se izvajajo gibi. Različna orientacija sklepov v posameznih delih hrbtenice, prispeva k različni gibljivosti posameznih delov hrbtenice (slika 6). Tako je hrbtenica najmanj gibljiva v prsnem delu, najbolj pa v ledvenem in vratnem delu hrbtenice. Tudi ti sklepi se z leti obrabljajo in posledično prihaja lahko do bolečine v hrbtenici, ki izžarevajo iz obrabljenega sklepa. Obraba sklepov nastane kasneje v življenju (običajno po 40.-50. letu starosti). Posledica obrabe sklepov je tvorba izrastkov, ki se lahko bočijo v hrbtenični kanal in tako povzročajo zožitev hrbteničnega kanala (stenoza). Glej poglavje obraba hrbtenice in poglavje spinalna stenoza.

 

Anatomija hrbtenice LagunaMed

Slika 6. Fasetni sklepi hrbtenice. Njihova vloga je, da dajejo hrbtenici pomembno stabilnost in v njih se izvaja gibanje hrbtenice.

 

Vezi (ligamenti) hrbtenice

Preko celotne hrbtenice in med posameznimi vretenci potekajo vezi (ligamenti) hrbtenice, katerih poglavitna vloga je, da dajejo stabilnost hrbtenici (slika 7). V kolikor prihaja do poškodbe teh vezi, predvsem pa do ohlapnosti vezi, lahko to privede do nestabilnosti hrbtenice in posledično do pojava bolečin (glej poglavje nestabilnost hrbtenice).

 

Anatomija hrbtenice LagunaMed

Slika 7. Vezi (ligamenti) hrbtenice. Njihova vloga je, da dajejo stabilnost hrbtenici.

 

Trebušne in hrbtne mišice

Hrbtenici dajejo pomembno stabilnost trebušne in obhrbtenične mišice (slika 8). Pomembno je, da ves čas svojega življenja izvajamo vaje za krepitev teh mišic, saj s tem v veliki meri preprečimo različna bolezenska stanja in bolečine v hrbtenici.

 

Anatomija hrbtenice LagunaMed

Slika 8. Trebušne in hrbtenične mišice. Njihova vloga je, da pomembno vplivajo na stabilnost hrbtenice.

 

Morda vas tudi zanima

Obremenitve (biomehanika) hrbtenice

Obremenitve hrbtenice pojasnjujemo z navori. Navor je produkt sile in ročice preko katere ta sila deluje (N = F x r). Večja sila in večja ročica prispevata k večjemu navoru (slika 1). Slika 1. Navor (N) je produkt sile (F) in njegove ročice (r). Večja je sila, ...

Preberi več

Obrabni (degenerativni) proces človeka

Definicija degenerativnega procesa Staranje je proces, ki prinaša biološke, psihološke in socialne spremembe posameznika. Biološke spremembe se kažejo v morfoloških in funkcijskih spremembah organizma. Staranje vpliva tudi na posameznikovo osebnost in položaj v ...

Preberi več