Išias – bolečina po nogi

Išias preprosto pomeni le bolečino vzdolž poteka ishiadičnega živca. Ker ta poteka po zadnji strani noge, bolniki čutijo bolečino po zadnji strani noge od ritnice do prstov.

 

Glede na to, v kateri nogi imajo bolečine, govorimo o levostranskem oz. desnostranskem išiasu. Pogostokrat je pridružena še bolečina v ledveni hrbtenici (križu) in zato govorimo skupno o Lumboishialgiji.

Išias - bolečina po nogi LagunaMed

Išias pomeni bolečino vzdolž poteka ishiadičnega živca. Ker ta poteka po zadnji strani noge ima bolnik bolečino po zadnji strani noge od ritnice do stopala.

Vzroki za išias

Vzroki za bolečino po zadnji strani noge (išias) so različni. Skoraj vedno pa so posledica pritiska v hrbteničnem kanalu, kjer se nahajajo živčne strukture, ki se nadaljujejo v živce spodnjih okončin. Daleč najpogostejši vzrok za išias je diskus hernija (izbočena medvretenčna ploščica v hrbteničnem kanalu) (glej poglavje diskus hernija). Diskus hernija nastopa pri začetni obrabi medvretenčne ploščice in zato glavnina diskus hernij nastopa v starosti od 25-40 let. Najpogosteje se diskus hernija pojavi med 4. in 5. ledvenim vretencem (hernija L4/L5) in med 5. ledvenim in 1. križnim vretencem (hernija L5/S1). Redkeje se diskus hernija pojavi med 3. in 4. ledvenim vretencem (hernija L3/L4), še redkeje med 2. in 3. ledvenim vretencem (hernija L2/L3).

V kasnejših letih (običajno po 60. letu življenja) je pogostokrat išias povezan z zožitvijo hrbteničnega kanala (stenoza), ki nastane kot posledica napredovale obrabe hrbteničnih sklepov (glej poglavje stenoza). Posledica tega je, da se tvorijo izrastki, ki se bočijo v hrbtenični kanal in tako ti koščeni izrastki povzročajo utesnitev živčnih korenin v hrbteničnem kanalu.

Pogost vzrok za išias je premik vretenca in s tem pridružena nestabilnost hrbtenice v tem delu. Premaknjeno in nestabilno vretence povzroča zožitev in s tem utesnitev hrbteničnega kanala. Pogostejša vzroka za utesnitev hrbteničnega kanala je še gnojno vnetje (glej poglavje gnojna vnetja hrbtenice) ali tumorji (običajno gre za metastaze) ledvene hrbtenice, ki se bočijo v hrbtenični kanal in s tem povzročijo utesnitev živčnih struktur, ki se nato nadaljujejo kot živci v obe spodnji okončini (več v prispevku o tumorjih hrbtenice).

Klinična slika

Živčni korenini, ki se nadaljujeta v ishiadični živec sta dve. In sicer živčna korenina L5 (ta izhaja iz hrbtenice med 4. in 5. ledvenim vretencem) in živčna korenina S1 (ta izhaja iz hrbtenice med 5. ledvenim in 1. križnim vretencem). Obe korenini se po izhodu iz hrbtenice združita v ishiadični živec, ki poteka po zadnji strani noge. Ta živec oživčuje občutek za dotik kože po zunanji strani goleni in celotno stopalo. Poleg tega oživčuje mišice, ki nam dvigujejo stopalo navzgor (dorzifleksija stopala) – korenina L5 in mišice, ki nam upogibajo stopalo navzdol (plantarni fleksorji stopala) – korenina S1.

Znaki išiasa so, ne glede na vzrok, vedno enaki. Bolniki čutijo bolečino po zadnji strani noge, tipično od križa pa vse do prstov. Jakost bolečine je različna, od blage, pa do zelo hude bolečine, ko smo praktično nepokretni. Večina bolnikov čuti mravljinčenje po celi nogi, pogostokrat se pojavi tudi slabši občutek za dotik kože po zunanji strani goleni in v predelu celotnega stopala. Pri večjih pritiskih na živčni korenini se običajno pojavi tudi oslabela moč mišic stopala (upogib navzgor, ali upogib stopala navzdol). To se zlasti vidi pri poskusu hoje bolnikov po petah oz. po prstih, kjer pri oslabeli moči, stopalo popušča (bolnik ni sposoben hoditi po prstih ali petah).

Zdravljenje

V vseh primerih išiasa je zdravljenje stopenjsko. Najprej je potrebno izključiti nujna stanja, ki zahtevajo čimprejšnjo operativno zdravljenje. Absolutna urgenca je, ko bolnik izgubi kontrolo nad odvajanjem vode ali blata (Sy. Cavdae Equinae). Pojavi se tudi gluhost kože spolovila in po notranji strani stegen. V tem primeru gre za neko veliko utesnitev v hrbteničnem kanalu in v kolikor ne bo ta pritisk v nekaj urah sproščen, bodo ostale trajne motnje preko celega življenja. Druga relativna urgenca je oslabelost mišic stopala (upogib stopala navzgor, ali navzdol). Tudi v teh primerih je večinoma potreben operativni poseg. V vseh ostalih primerih, ko urgentnega stanja ni, pač pa je prisotna le bolečina vzdolž spodnje okončine je potrebno najprej pričeti s konzervativno terapijo. Ta sestoji iz počitka oz. prilagoditev aktivnosti bolečini, protibolečinska zdravila (ob hujših bolečinah tudi v obliki injekcij), lahko se poskuša tudi s fizioterapijo. V kolikor se bolečine umirjajo se nadaljuje s konzervativno terapijo. Ves čas je potrebno seveda biti pozoren na urgentna stanja, saj se ta lahko kadar koli nenadno pojavijo. Na urgentna stanja je potrebno bolnika opozoriti oz. ga z njimi seznaniti in v tem primeru mora takoj priti na pregled. V kolikor s konzervativno terapijo nismo uspešni in bolečina vzdolž spodnje okončine vztraja in je bolniku preveč moteča, začnemo razmišljati o operativnem zdravljenju in v tem primeru, je potrebno napraviti magnetno-resonančno preiskavo (MRI preiskava). Ta preiskava pokaže mesto, vzrok in velikost utesnitve v hrbteničnem kanalu. Glede na vzrok utesnitve nato izvedemo primeren operativni proces.

Preventivni ukrepi

Največ kar lahko sami napravimo, da se čimbolj izognemo išiasu je, da živimo po smernicah zdravega načina življenja. Najpomembneje je vsakodnevno redno izvajanje vaj za krepitev trebušnih in hrbtnih mišic. Le dovolj okrepljene mišice bodo kos vsakodnevnim naporom, ki jih prestaja naša hrbtenica. Pomembno je, da se zavedamo, da hrbtenici škoduje dolgotrajno sedenje (svetujemo sedenje v kosu 30 minut), da se izogibamo delom v prisilnih držah in dvigovanju bremen oz. da bremena dvigujemo čimbolj s koleni. S takim načinom življenja bomo upočasnili obrabni proces hrbtenice, ki se pri vseh, na žalost, začenja že po 20. letu življenja. Od nas je torej odvisno ali bo obrabni proces potekal hitro ali počasi in primerno temu tudi težave v smislu išiasa.

Morda vas tudi zanima

Intervju z dr. Košakom na RTV SLO 1

Intervju v oddaji Dobro jutro s kirurgom dr. Robert Košak, dr. med.

Preberi več

Kronična bolečina v hrbtenici zahteva več kot zgolj operacijo

Kirurgi so zelo pomembni pri prizadevanjih za odpravljanje bolečin v hrbtenici, a samo oni ne morejo zagotoviti celostne obravnave te zelo pogoste težave, je prepričan dr. Miha Vodičar. Bolečine v hrbtenici so zelo razširjene, saj je kar 92 odstotkov vseh nas že ...

Preberi več