Pri poškodbah gležnja lahko ob zlomu ali zvinu pride tudi do drugih poškodb tetiv in mišic, ki se lahko zmotno interpretirajo kot navaden zvin. Med temi so najpogostejši zlomi 5. stopalnice, poškodba Ahilove tetive in poškodba tetiv, ki potujejo po zadnji strani notranjega ali zunanjega dela gležnja. Poškodbe peronealnih tetiv po zunanji in tibialnih po notranji strani so lahko posledica poškodbe, vnetja(tendinitis) in degenerativnih poškodb, ki so posledica staranja in prekomerne uporabe. Pri poškodbah lahko pride do delne ali popolne raztrganine ali pa do premika tetiv iz njihovega anatomskega položaja zaradi pretrganja tetivnih objemk.
Simptomi so bolečina, oteklina in občutljivost, ki se pojavi na zadnji strani gležnja. Gibanje v sklepih, ki jih te tetive opravljajo, bolečino še poslabšajo. Prav tako pa bolečino poslabšajo tudi gibi v nasprotno smer, kjer se tetiva razteza. Pri poškodbi tetivnih objemk lahko posameznik pri gibu čuti tudi preskakovanje.
Zdravljenje vsebuje v začetku diagnostične postopke za oceno tetiv – ultrazvok ali MRI. Pomemben je tudi dober klinični pregled za ugotavljanje dinamičnih težav – preskakovanje tetiv zaradi poškodbe objemke. V začetni fazi zdravljenja je pri delnih raztrganinah smiselna imobilizacija, hlajenje in protibolečinska terapija, v kasnejši fazi pa fizioterapija in postopno stopnjevanje aktivnosti. Pri dalj časa trajajočih težavah ali popolnih raztrganinah pride v poštev kirurško zdravljenje, kjer tetivo zašijemo ali odstranimo dele poškodovane tetive. Zgodnja diagnoza in prilagojen načrt zdravljenja sta ključnega pomena za uspešno okrevanje in za zmanjšanje dolgoročnih posledic teh poškodb.
