Hernija medvretenčne ploščice lahko povzroči utesnitev spinalne korenine ali spinalnega živca in posledično bolečino vzdolž noge, v hujših primerih pa tudi živec poškoduje do te mere, da pride do nevroloških izpadov (pomemben je predvsem izpad mišične moči noge, saj ta onemogoča polno funkcionalnost). V primeru hudih bolečin, ki se ne umirjajo ob konzervativnem zdravljenju, ali v primeru motoričnih nevroloških izpadov (podlabšanje moči mišic) se odločimo za operacijo.
Operacijo izvajamo v splošni anesteziji in na minimalno invaziven način, tako da je rana na hrbtu dolga le okoli 4 centimetre. Pozicijo hernije vidimo na MRI preiskavi, med operacijo pa si pozicijo prikažemo z rentgenskim slikanjem.
Operacija se izvaja v klečečem položaju pacienta, za kar uporabljamo posebej prilagojeno operacijsko mizo. Po rentgenski označitvi pozicije vretenc naredimo rez na koži, nato skozi podkožje pridemo do torakolumbalne fascije, ki jo prekinemo na prizadeti strani in pod njo odluščimo paravertebralne mišice, tako da si prikažemo kosti dveh sosednjih vretenc. Med kostmi (laminami) je rumeni ligament, skozi katerega pristopimo v spinalni kanal in si prikažemo duralno vrečo. Nato del rumenega ligamenta in del kosti lamine odstranimo, tako da si prikažemo živčno korenino, ki je utesnjena. Korenino nato umaknemo proti sredini telesa in si pod njo prikažemo hernijo, ki jo odstranimo, odstranimo pa še del diska, ki ni več funkcionalen. V primeru krvavitve iz epiduralnih ven uvedemo drenažo, nato pa šivamo rano v enaki sekvenci, kot v njo pristopamo.
Med operacijo lahko pride do različnih zapletov, najpogostejši so poškodba duralne vreče, poškodba živčne korenine, epiduralna krvavitev, pooperativni epiduralni hematom, nato še drugi zapleti, povezani s splošno anestezijo in sistemski zapleti. Zapleti so izjemno redki.
Običajno pacienti takoj po prebujanju iz splošne anestezije čutijo olajšanje bolečin vzdolž noge, moč mišic pa se redko popravi nemudoma. Dan po operaciji pacienti lahko odidejo v domačo oskrbo, kjer previjajo rano pri svojem osebnem zdravniku, opravljajo vaje za stabilizacijo trupa in postopno stopnjujejo hojo. Po 14 dneh se odstrani šive, po 3-4 tednih pa opravijo rehabilitacijo v naravnem zdravilišču, kjer je fokus na pospeševanju celjenja, krepitvi mišic trupa, izboljšanju moči prizadetih mišic, popravi hoje, pripravi na rutino hoje in vadbe, ki jo bodo pacienti nato izvajali sami doma. Po približno treh mesecih lahko pacienti postopno opravljajo vse aktivnosti, tudi začnejo z delom. Po šestih mesecih so povsem brez omejitev.
