Sindrom kubitalnega kanala je pogost vzrok bolečine, mravljinčenja in odrevenelosti na notranji strani komolca ter v predelu podlakti in roke. Gre za stanje, pri katerem je ulnarni živec utesnjen ali razdražen v predelu komolca, kjer poteka skozi kubitalni kanal. Ta živec je odgovoren za občutek v mezincu in polovici prstanca ter za delovanje nekaterih mišic roke, zato lahko njegova prizadetost pomembno vpliva na funkcijo dlani.
Težava nastane zaradi povečanega pritiska na živec ali njegovega ponavljajočega se raztezanja. Ulnarni živec poteka zelo površinsko na notranji strani komolca, zato je občutljiv na mehanski pritisk, dolgotrajno upogibanje komolca in ponavljajoče se gibe. Težava se pogosto razvije pri ljudeh, ki veliko časa preživijo z upognjenim komolcem, na primer pri uporabi telefona ali delu za računalnikom, pa tudi pri tistih, ki se pogosto naslanjajo na komolec. Dolgotrajno draženje lahko povzroči spremembe v drsenju živca, njegovo zadebelitev ter povečano občutljivost za mehanske obremenitve.
Sindrom kubitalnega kanala se lahko pojavi pri različnih starostnih skupinah, pogosteje pa pri posameznikih, ki izvajajo ponavljajoče se gibe komolca ali dlje časa vztrajajo v statičnih položajih. Večje tveganje imajo tudi osebe z že prisotnimi težavami v vratni hrbtenici ali ramenskem obroču, saj lahko spremenjena mehanika dodatno vpliva na obremenitev živca.
Najznačilnejši simptomi so mravljinčenje, odrevenelost ali pekoč občutek v mezincu in prstancu, ki se pogosto poslabšajo pri daljšem upogibanju komolca, na primer ponoči ali med telefoniranjem. Prisotna je lahko tudi bolečina na notranji strani komolca, ki se lahko širi po podlakti. Pri naprednejših oblikah se lahko pojavijo šibkost v roki, zmanjšana moč prijema ter slabša koordinacija prstov.
Zdravljenje je v večini primerov konzervativno in temelji na zmanjšanju pritiska na živec ter izboljšanju njegovega drsenja. Pomembna sta izogibanje dolgotrajnim položajem z upognjenim komolcem in zmanjšanje naslanjanja na notranjo stran komolca. Prilagoditev vsakodnevnih aktivnosti je pogosto prvi korak k izboljšanju simptomov.
Ključno vlogo ima fizioterapija, pri kateri je poudarek na vajah za mobilizacijo ulnarnega živca. Te nevrodinamične vaje pomagajo izboljšati drsenje živca skozi okoliška tkiva ter zmanjšati njegovo občutljivost. Izvajajo se nadzorovano in brez izzivanja bolečine, njihov namen pa je postopno izboljšati toleranco živca za gibanje. Rehabilitacija poleg tega vključuje tudi vaje za izboljšanje gibljivosti komolca in zapestja ter krepitev mišic podlakti in dlani, kar prispeva k boljši funkciji roke.
Pomemben del obravnave je tudi manualna terapija, s katero zmanjšujemo napetost okoliških mehkih tkiv, izboljšujemo gibljivost ter zmanjšujemo pritisk na živec. S tem ustvarimo boljše pogoje za njegovo normalno delovanje in zmanjšanje simptomov.
Kot podporni metodi se pogosto uporabljata tudi terapija TECAR in laserska terapija, ki pomagata zmanjšati bolečino, izboljšati lokalno prekrvavitev ter podpreti regeneracijske procese v tkivu. Uporabljata se kot dopolnilo aktivni rehabilitaciji.
Pri trdovratnejših težavah lahko razmislimo tudi o uporabi udarnih valov (ESWT), predvsem kadar so prisotne dodatne spremembe v mehkih tkivih okoli živca. ESWT lahko prispeva k zmanjšanju bolečine in izboljšanju funkcije, vendar je njegova vloga pri živčnih utesnitvah podporna in ne primarna.
Celostna obravnava sindroma kubitalnega kanala temelji na razbremenitvi živca, izboljšanju njegove gibljivosti ter postopnem vračanju k običajnim obremenitvam. Ključno je pravočasno ukrepanje, saj lahko dolgotrajna utesnitev povzroči trajnejše spremembe v delovanju živca.
V centru zdravja in lepote LagunaMed obravnavo vedno prilagodimo posamezniku. S kombinacijo individualno vodene vadbene terapije, vaj za mobilizacijo živca, manualnih tehnik ter sodobnih fizioterapevtskih pristopov, kot so terapija TECAR, laserska terapija in po potrebi ESWT, pomagamo zmanjšati simptome, izboljšati funkcijo roke ter omogočiti varno vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim.
Viri
Wieczorek, M., Gnat, R., & Wolny, T. (2024). The use of physiotherapy in the conservative treatment of cubital tunnel syndrome: A critical review of the literature. Diagnostics, 14(11), 1201.
Shen, Y. P., Wu, Y. Y., Chu, H. Y., Li, T. Y., Chen, L. C., & Wu, Y. T. (2018). Extracorporeal shock wave therapy in cubital tunnel syndrome: A pilot study. Neurology Asia, 23(3).
Anderson, D., Woods, B., Abubakar, T., Koontz, C., Li, N., Hasoon, J., … Urits, I. (2022). A comprehensive review of cubital tunnel syndrome. Orthopedic Reviews, 14(3), 38239.
