Lateralni epikondilitis (teniški komolec)
Lateralni epikondilitis, pogosto imenovan tudi teniški komolec, je eden najpogostejših vzrokov za bolečino na zunanji strani komolca. Čeprav izraz nakazuje vnetje, danes vemo, da v večini primerov ne gre za klasično vnetje, temveč za degenerativno spremembo tetiv. Zato se vse pogosteje uporablja izraz tendinopatija skupnega narastišča iztegovalk zapestja, ki natančneje opisuje dogajanje v tkivu.
Težava nastane zaradi ponavljajočih se obremenitev, ki vključujejo iztegovanje zapestja in stiskanje dlani. Najbolj obremenjena je tetiva mišice extensor carpi radialis brevis, ki se pripenja na zunanji del komolca. Pri ponavljajočih se gibih, kot so dvigovanje, delo z orodjem ali športne aktivnosti, pride do mikropoškodb tetive. Če se obremenitve nadaljujejo brez ustrezne regeneracije, se začnejo v tetivi razvijati degenerativne spremembe, kot so razrahljana struktura kolagena, slabša organizacija vlaken in zmanjšana sposobnost obnove. Pogosto ne gre za izolirano težavo ene strukture, temveč za kombinacijo preobremenitve tetiv, mišične napetosti in slabše tolerance tkiva za obremenitve.
Lateralni epikondilitis se najpogosteje pojavlja pri ljudeh med 40. in 60. letom starosti, prizadene pa moške in ženske približno enako pogosto. Čeprav ga povezujemo s tenisom, predstavljajo športniki le manjši delež vseh primerov. Veliko pogosteje se pojavlja pri ljudeh, ki opravljajo ponavljajoča se ročna dela, kot so delo z računalniško miško ali orodjem in dvigovanje bremen. Večje tveganje imajo tudi kadilci, osebe s čezmerno telesno težo ter posamezniki, ki vsakodnevno izvajajo ponavljajoče se gibe zapestja brez ustrezne priprave ali počitka.
Najznačilnejši simptom je bolečina na zunanji strani komolca, ki se lahko širi navzdol po podlakti. Bolečina se običajno razvija postopoma in se poslabša pri dejavnostih, kot so stisk roke, dvigovanje predmetov ali iztegovanje zapestja. Pri nekaterih posameznikih je bolečina blaga in se pojavi le pri večjih obremenitvah, pri drugih pa lahko postane tako izrazita, da otežuje že preprosta vsakodnevna opravila, kot je držanje skodelice. Pogosto sta prisotna tudi občutljivost na dotik na zunanji strani komolca in občutek šibkosti v roki.
Zdravljenje je v veliki večini primerov konzervativno. Ključno vlogo ima fizioterapija, saj samo počitek običajno ne odpravi osnovnega vzroka težav. Vadbena terapija je usmerjena v postopno krepitev mišic podlakti, zlasti v ekscentrično obremenjevanje iztegovalk zapestja, izboljšanje koordinacije ter povečanje tolerance tetive za obremenitve. Pomembna sta tudi postopno vračanje k aktivnostim in ustrezno prilagajanje obremenitev, saj prehitra vrnitev pogosto vodi do ponovitve težav.
Pomemben del obravnave je tudi manualna terapija, s katero zmanjšujemo napetost v mišicah podlakti, izboljšujemo gibljivost sklepov ter razbremenjujemo boleče strukture. S tem ustvarimo boljše pogoje za regeneracijo in učinkovitejše izvajanje vaj.
Kot podporne metode se pogosto uporabljajo tudi sodobni fizioterapevtski pristopi, kot sta terapija TECAR in laserska terapija. Obe metodi prispevata k izboljšanju prekrvavitve, zmanjšanju bolečine in pospeševanju regeneracijskih procesov v tkivu. Uporabljata se predvsem kot dopolnilo aktivni rehabilitaciji in ne kot samostojna rešitev.
Pri dolgotrajnejših in trdovratnejših težavah imajo lahko pomembno vlogo tudi udarni valovi (ESWT). Ta metoda z mehanskim delovanjem spodbuja proces obnove v prizadetem tkivu, izboljšuje lokalno prekrvavitev ter prispeva k zmanjšanju bolečine. Terapija z udarnimi valovi je še posebej koristna pri kroničnih oblikah tendinopatije, pri katerih želimo spodbuditi regeneracijo tetive. Najboljše rezultate običajno dosežemo, kadar jo kombiniramo z ustrezno usmerjeno vadbeno terapijo.
Celostna obravnava lateralnega epikondilitisa temelji na individualnem pristopu. Pomembno je razumeti vzrok težave, prilagoditi obremenitve ter postopoma izboljševati funkcijo roke. Cilj zdravljenja ni le zmanjšanje bolečine, temveč tudi izboljšanje moči, vzdržljivosti in nadzora gibanja, s čimer zmanjšamo tveganje za ponovitev težav ter omogočimo varno vrnitev k vsakodnevnim in športnim aktivnostim.
V centru zdravja in lepote LagunaMed obravnavo vedno prilagodimo posamezniku. S kombinacijo individualno vodene vadbene terapije, manualnih tehnik ter sodobnih fizioterapevtskih pristopov, kot so terapija TECAR, laserska terapija in ESWT, pomagamo zmanjšati bolečino, izboljšati funkcijo komolca ter omogočiti dolgoročno odpravo težav.
Viri:
Buchanan, B. K., & Varacallo, M. (2017). Lateral epicondylitis (tennis elbow).
Upadhyay, S., Shukla, Y., & Patel, K. K. (2017). Effects of progressive strengthening exercises in chronic lateral epicondylitis. International Journal of Health Sciences & Research, 7(4), 244.
Cullinane, F. L., Boocock, M. G., & Trevelyan, F. C. (2014). Is eccentric exercise an effective treatment for lateral epicondylitis? A systematic review. Clinical Rehabilitation, 28(1), 3–19.
