Hernija medvretenčne ploščice nastane najpogosteje med 20 in 50 letom starosti. Navadno nastane kot posledica začetne degeneracije (obrabe) medvretenčne ploščice, pri čemer se zunanji obroč (anulus fibrosus) medvretenčne ploščice pretrga, notranje tkivo (nucleus pulposus) medvretenčne ploščice pa se dislocira, najpogosteje v spinalni kanal. V kanalu lahko to tkivo pritisne na živčno korenino ali na spinalni živec, kadar gre za veliko centralno hernijo pa lahko utesni tudi hrbtenjačo v vratnem delu hrbtenice in kavdo ekvino v ledvenem delu hrbtenice.
Posledica hernije medvretenčne ploščice je najpogosteje lumboischialgija v ledvenem ali cervikobrahialgija v vratnem delu hrbtenice. Redko pride do sindroma kavde ekvine ali do mielopatije (poškodbe hrbtenjače).
Okoli 85 odstotkov hernij s časom dehidrira, se zmanjša in preneha utesnjevati živčne strukture v nekaj mesecih od nastanka težav. V tem primeru je potrebna redna vadba za stabilizacijo trupa in skrb za zdravo hrbtenico.
V primeru sindroma kavde ekvine je potrebno urgentna operacija, v primeru zmanjšane mišične moči ali mielopatije je potrebna čim prejšnja operacija, v primeru vztrajajočih bolečin kljub konzervativnemu zdravljenju pa se pacient in kirurg odločata za elektivno operacijo.
Operaciji, ki se večinoma izvajata pri nas in v svetu sta minimalno invazivna discektomija in mikrodiscektomija in predstavljata preko 90 odstotkov vseh operacij za hernijo medvretenčne ploščice.
