Stenoza spinalnega kanala je definirana kot presek spinalnega kanala manjši od 100 mm2, nastane pa predvsem zaradi degenerativnega procesa medvretenčnih ploščic. Z leti medvretenčne ploščice dehidrirajo in se posedajo, kar povzroči preobremenitev fasetnih sklepov, kjer pride do obrabe hrustanca in posledičnega izraščanja kostnih izrastkov (osteofitov), ki rastejo tudi v spinalni kanal in ožijo prostor zivčnim strukturam, ki jih sčasoma utesnijo.
Klinično se spinalna stenoza kaže kot navrogena klavdikacija.
Zdravljenje spinalne stenoze je lahko konzervativno ali operativno. Dolgoročno operativni poseg najbolje omili simptome, vendar pa ga je potrebno opraviti ob pravem času.
Pri konzervativnem zdravljenju obstajajo možnosti sistematične hoje s postopnim podaljševanjem prehojene razdalje, fizioterapijo, manualno terapijo, protibilečinskimi in protivnetnimi zdravili. V poštev prihaja tudi aplikacija protibolečinskih in protivnetnih zdravil neposredno v hrbtenico s tako imenovano epiduralno blokado.
Ob odločitvi za operacijo spinalne stenoze se moramo vedno vprašati ali ob spinalni stenozi obstaja tudi sočasna nestabilnost hrbtenice. V kolikor nestabilnosti ni, predlagamo minimalno invazivno dekompresijo živčnih struktur, v primeru prisotne nestabilnosti pa se običajno odločimo za večji poseg s fiksacijo in spondilodezo hrbtenice ob sočasni dekompresiji živčnih struktur.
