Hernija diska v ledvenem delu je ena najpogostejših težav hrbtenice, zlasti pri aktivni populaciji med 30. in 50. letom starosti. Najpogosteje se pojavi na ravneh L4–L5 in L5–S1, kjer so mehanske obremenitve največje. Pojavnost je razmeroma visoka, in sicer približno 5–20 primerov na 1.000 odraslih letno, nekoliko pogostejša pa je pri moških. K nastanku prispevajo staranje in degenerativne spremembe medvretenčne ploščice, ponavljajoče se obremenitve, dolgotrajno sedenje ter nenadni večji napori.
Medvretenčna ploščica deluje kot blažilec med vretenci in omogoča gibanje hrbtenice. Sestavljena je iz mehkejše sredice (nucleus pulposus) in čvrstega zunanjega obroča (anulus fibrosus). S staranjem disk postopoma izgublja vodo, postaja manj elastičen in bolj dovzeten za poškodbe. V takšnih pogojih lahko pride do razpok zunanjega obroča, skozi katere se notranji del diska pomakne navzven. Hernirano tkivo se najpogosteje pomakne proti spinalnemu kanalu, kjer lahko draži ali utesnjuje živčno korenino, pri večjih centralnih hernijah pa lahko pride tudi do utesnitve kavde ekvine.
Pomembno je razlikovati med različnimi oblikami hernije diska. Pri protruziji gre za izbočenje diska, pri katerem je baza herniiranega dela širša od njegovega izbočenega dela. Pri ekstruziji se material jedra pomakne skozi poškodovani zunanji obroč, pri čemer je izbočeni del širši od povezave z matičnim diskom oziroma sega nad ali pod raven prostora medvretenčne ploščice. Pri sekvestraciji se del herniiranega materiala popolnoma loči od matičnega diska in prosto leži v spinalnem kanalu. Klinična slika je odvisna predvsem od lokacije hernije in njenega vpliva na živčne strukture.
Hernija diska lahko povzroča simptome, vendar so različne spremembe medvretenčnih ploščic pogosto prisotne tudi pri ljudeh brez težav. Klinična slika je odvisna predvsem od tega, ali pride do draženja ali utesnitve živčne korenine. Takrat se poleg bolečine v križu pogosto pojavi bolečina, ki se širi po nogi, oziroma lumboishialgija, pridružijo pa se lahko tudi mravljinčenje, zmanjšana občutljivost ali mišična oslabelost. Značilno je lahko tudi poslabšanje težav pri sedenju ali dolgotrajnem sklonjenem položaju. Redko lahko velika centralna hernija povzroči sindrom kavde ekvine, ki predstavlja urgentno zdravstveno stanje.
Večina hernij diska ima ugoden naravni potek. Pri velikem deležu pacientov se herniirano tkivo v naslednjih mesecih postopoma zmanjša oziroma resorbira, hkrati pa se umiri tudi vnetje okoli prizadete živčne korenine. Zato je zdravljenje v začetni fazi praviloma konzervativno. Ključno vlogo ima fizioterapija, ki ni usmerjena le v zmanjšanje bolečine, temveč predvsem v izboljšanje funkcije in obremenitvene sposobnosti hrbtenice.
Osnova rehabilitacije je aktivna vadba. Poseben poudarek je na vadbi za stabilizacijo ledvene hrbtenice in izboljšanje nadzora mišic trupa. Pomemben del terapije sta tudi postopno vračanje h gibanju in vsakodnevnim aktivnostim ter zmanjševanje strahu pred gibanjem. Program vadbe se prilagodi simptomom, funkcionalnim omejitvam in obremenitvam posameznika.
Rehabilitacijo pogosto dopolnjujemo z različnimi podpornimi metodami, kot so manualna terapija za izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje napetosti, terapija TECAR ter laserska terapija. Pomembno je poudariti, da so te metode predvsem dopolnilo aktivni rehabilitaciji in ne njeno nadomestilo.
Kadar kljub ustreznemu konzervativnemu zdravljenju vztrajajo izrazite bolečine in funkcionalne omejitve, se lahko razmisli o nadaljnjih intervencijskih ali operativnih možnostih zdravljenja. Pri radikularni bolečini se lahko v določenih primerih uporabi epiduralna oziroma selektivna periradikularna aplikacija kortikosteroida, katere namen je predvsem zmanjšati vnetje in bolečino okoli prizadete živčne korenine. Če težave kljub konzervativnemu zdravljenju vztrajajo, se lahko pacient skupaj s spinalnim kirurgom odloči za elektivno operativno zdravljenje.
Operacija je posebej pomembna ob napredujočih ali izrazitih nevroloških izpadih. Ob pomembnem zmanjšanju mišične moči sta potrebni hitra specialistična ocena in po potrebi zgodnja operacija, medtem ko je sindrom kavde ekvine urgentno stanje, ki zahteva takojšnjo kirurško obravnavo. Najpogosteje uporabljena operativna postopka sta mikrodiscektomija in minimalno invazivna discektomija, pri katerih se odstrani del herniiranega diska, ki utesnjuje živčno strukturo.
V centru zdravja in lepote LagunaMed obravnavo vedno prilagodimo posamezniku. S kombinacijo natančne fizioterapevtske ocene, individualno vodene vadbene terapije ter sodobnih podpornih metod pomagamo zmanjšati bolečino, izboljšati funkcijo hrbtenice ter omogočiti varno in postopno vrnitev h gibanju in vsakodnevnim aktivnostim.
